Avtor: Metoda Leban | Apr 10, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Ko smo se pogovarjali o različnih obletnicah v letošnjem letu, smo ugotovili, da je letošnje leto tudi Plečnikovo leto.
ZAKAJ?
Ker v letu 2017 obeležujemo dve obletnici: 60. obletnico Plečnikove smrti (umrl je 7. 1. 1957) in 145-letnico njegovega rojstva (rodil se je 23. 1. 1872).
KDO JE BIL JOŽE PLEČNIK?
Eden najpomembnejših slovenskih arhitektov, ki je ustvarjal na prelomu in v prvi polovici 20. stoletja, in redni profesor za arhitekturo na ljubljanski univerzi.
Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. Jože Plečnik plecnik.info
KJE JE DELOVAL?
V Ljubljani, na Dunaju in v Pragi.
VESTE, KJE POTEKA PLEČNIKOVA POT?
Začnite na Kongresnem trgu, pojdite prek Vegove ulice na Trg francoske revolucije, kjer se ustavite pri poletnem gledališču Križanke. Pot nadaljujte mimo Zoisovega grabna do Rimskega zidu na Mirju, ki je ostanek obzidja antične Emone, ki ga je Plečnik prenovil na svojevrsten način.
Prek Trnovskega mostu nadaljujte do Plečnikovega Trnovskega pristana, kjer malo počivajte in uživajte na obrežju reke Ljubljanice. Levstikov trg s Šentjakobsko cerkvijo vas že čaka, od tu se sprehodite prek Gornjega trga do Grajskega griča in od tam mimo Čevljarskega mosta do slavnega Tromostovja.
Tam vas bodo vonji in živež povabili na Plečnikove tržnice in do Slovenskega turističnega informacijskega centra (STIC), kjer nasproti nje stoji še ena mojstrovina – poslovno-stanovanjski objekt Peglezen.
http://siol.net/trendi/odkrivaj-slovenijo/plecnikova-pot-po-ljubljani-352985
Letos se bo tako zgodilo veliko zanimivih dogodkov (nekaj pa se jih je že) Plečniku v spomin; razstave, izdaje knjig in drugi dogodki.
Dogajanje lahko spremljate v različnih medijih, tudi na spletu seveda.
Viri:
http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/dogodki-in-novice-517/novice-1309/leto-2017-v-plecnikovi-hisi-v-znamenju-plecnikovega-leta/
http://siol.net/trendi/odkrivaj-slovenijo/plecnikova-pot-po-ljubljani-352985
plecnik.info
Andreja Čušin Gostiša
marec 2017
Avtor: Metoda Leban | Mar 5, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
V februarju, mesecu kulture, vam predstavljamo slovensko slikarko Metko Kraševec, ki je tudi letošnja Prešernova nagrajenka.
Novinarka v Dnevniku jo je pred podelitvijo nagrade vprašala:
Ste nagrade veseli, vam veliko pomeni?
Ja, mi. In to iz več razlogov. Prvič, ker so jo podelili za slikarstvo, drugič, ker sem druga ženska, ki jo je dobila za slikarstvo, kar mi je tudi v veselje, in tretjič je to spodbuda mladim slikarjem, da vztrajajo.
https://www.dnevnik.si/1042760920/kultura/vizualna-umetnost/metka-krasovec-slikarka-presernova-nagrajenka-slikanje-je-pohod-na-himalajo-pri-risanju-skaces-po-potockih
V istem intervjuje je povedala:
Če gremo do Altamire ali afriške puščave, vedno je bila potreba po sliki. Sto let že tulijo, da bo slikarstvo umrlo, a še vedno miga in celo cveti.
Metka Kraševec
se je rodila v Ljubljani leta 1941.
Iz slikarstva je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, izpopolnjevala pa se je v tujini.
Slika velike formate, akril na platno, dela grafike in se ves čas posveča risbi. Ilustrira tudi pesniške zbirke. Od leta 1968 redno razstavlja na številnih razstavah doma in po svetu. Nova dela običajno predstavlja v Galeriji Equrna. Skupaj s takratno generacijo mladih slikarjev in kiparjev ter Tajo Brejc je njena ustanovna članica.
Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja. Od leta 1977 do upokojitve je bila zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Leta 2015 je bila izvoljena za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost.
Vir: Wikipedija
Metka Kraševec pred svojo sliko http://www.rtvslo.si/moja-generacija/prosti-cas/75-let-metke-krasovec-lepota-je-za-slikarja-velik-izziv/404524
Vzemimo si v tem mesecu, in tudi v naslednjih, čas za slike, za besede – in za soljudi, s katerimi lahko izmenjamo svoje podobe in misli.
Andreja Čušin Gostiša
februar 2017
Avtor: Metoda Leban | Jan 2, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Zimska pokrajina (scena iz lutkovne predstave).
V decembru so si otroci z naše klinike na Otorinolaringološki kliniki skupaj z vzgojiteljico in učiteljico ogledali lutkovno predstavo.
Naslov predstave je bil Darilo za lisico Mico.
Predstavo so pripravili študentje in študentke medicinske fakultete. Igrico so spremljali z igranjem na kitaro in s petjem, petju smo se pridružili tudi obiskovalci.
S prisrčnimi ročnimi lutkami so nam pričarali predstavo o lisici, ki je hotela Božičku vzeti vsa darila. Za pomoč je prosila medveda, ki mu je obljubila med. Medo ji je res pomagal in je ugrabil Božičkovega jelenčka. Lisici je izročil vsa darila, vendar lisica ni držala obljube in medvedu ni dala medu.
Lisica in medved.
Medved je bil žalosten in je živalicam povedal, kaj je naredil. Zajček mu je svetoval, naj hitro osvobodi jelenčka. Medved je rešil jelenčka in ta je šel k lisici po darila. Lisico je bolel trebuh od vseh sladkarij, ki jih je pojedla, pa tudi nobena živalca se ni hotela igrati z njo, zato je jelenčku vrnila darila.
Vse živalice so bile vesele in so prepevale.
 Narisane živalice. Eva, 1. razred. |
 Poslikane živalice. |
Ko je bilo predstave konec, pa je prišel še dedek Mraz in obdaroval otroke, mamice in osebje na oddelku. Skupaj smo mu zapeli tudi pesem.
Dedek Mraz.
Andreja Čušin Gostiša
december 2016
Avtor: Metoda Leban | Dec 6, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Simon Gregorčič se je rodil 24. oktobra 1844 v Vrsnem pri Kobaridu, umrl pa 24. novembra 1906 v Gorici. V Kobaridu je postavljen njegov spomenik v nadnaravni velikosti.
Letos je 110. obletnica njegove smrti.
Ob tej priložnosti sva z devetošolko Ano o njem zapisali nekaj besed.
http://www.tol-muzej.si/vrsno/
Gregorčič je bil po poklicu duhovnik, pisal pa je predvsem domoljubne in ljubezenske pesmi, ki jih je izdal v štirih zvezkih Poezij; zadnji zvezek je izšel že po njegovi smrti.
Gregorčič je bil zelo priljubljen med ljudmi in ob smrti so mu pripravili slovesen pogreb, ki se ga je udeležila množica ljudi.
Njegov vzdevek je goriški slavček. Veliko njegovih pesmi so ljudje sprejeli za svoje; pravimo, da so ponarodele in se je izgubila zavest o avtorju pesmi; okrog 150 pa jih je uglasbenih.
V veliko slovenskih mestih je mogoče najti ulico, poimenovano po pesniku; na primer v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Domžalah, Piranu, Izoli, Ajdovščini.
V Kobaridu je osnovna šola Simona Gregorčiča in oktet s istim imenom. Vsako leto obletnico njegovega rojstva praznujejo s prireditvijo »Prižgimo lučko pesniku«.
Ena najbolj znanih Gregorčičevih domoljubnih pesmi je pesem Soči. V njej pesnik slavi Sočo in svojo domovino, glede na zgodovinske okoliščine pa tudi pravilno napove, da bodo prav ob Soči potekali strašni boji v naslednji vojni.
Ob letošnji obletnici je založba Miš pesem izdala v novi knjižni izdaji.
Knjiga je dvojezična, napisana v slovenščini in angleščini, ilustriral jo Damijan Stepančič, spremno besedo pa sta napisala ilustrator in Iztok Ilich.
Ilustracija iz knjige. http://www.zalozbamis.com/knjiga/soci/
Vabljeni k branju!
Viri:
http://www.simongregorcic.si/
http://www.tol-muzej.si/vrsno/
http://www.kam.si/veliki_slovenci/simon_gregorcic_goriski_slavcek.html
https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Gregor%C4%8Di%C4%8D#Najbolj_znana_dela
http://www.zalozbamis.com/knjiga/soci/
Andreja Čušin Gostiša
november 2016
Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
V mesecu oktobru smo se pogovarjali o glasbenih instrumentih. Veliko učencev se uči igrati na različne instrumente, tokrat pa nam je petošolka Neža predstavila violo.
Viola
Viola spada v družino godal. Neposreden predhodnik viole je starogrško glasbilo lira da braccia (http://www.gskranj.net/viola).
Za godala je značilno, da imajo štiri strune in nanje godemo z lokom. Poleg viole spadajo v skupino godal še violina, violončelo in kontrabas. Od violine se viola razlikuje po višini tonov in po velikosti. Viola je nekoliko večja.
http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2014/03/03/article-2571957-1ABF1F0500000578-356_634x531.jpg
Viola, na katero igram, je zelo podobna violi na sliki.
Na violo igram naslednje skladbe:
Moj copatek, Prav počasi, Sanjarjenje, Jesen, Mali Ell, Tvideldim Tvideldum.
Za igranje viole sem se odločila po naključju, zdaj pa je ne bi zamenjala za noben drug instrument. Všeč sta mi zvok in oblika tega glasbila.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2016
Avtor: Metoda Leban | Okt 11, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
September je čas, ko se veselimo pisanih jesenskih barv in okusnih jesenskih sadežev, ko počasi pripravljamo toplejša oblačila in se veselimo vsakega prijetnega sončnega žarka.
Četrtošolec Aljaž, sedmošolec Matic in drugošolka Špela so v okviru kulturnega dne narisali skupinsko sliko, jesensko drevo.
Slikarja in slikarka so se lepo dopolnjevali, skupaj smo izbirali barve in se zedinili, da mora biti drevesna krošnja narisana s toplo barvo, da nas ogreje v dneh, ki se počasi ohlajajo.
Vsi, ki so na oddelku hodili mimo slike, ko smo jo ustvarjali in potem ko je bila razstavljena na hodniku, so se razveselili njene sijoče barve, topline in energije. Ustvarjalci pa smo bili pohval zelo veseli.
Naj naša sijoča slika polepša dan tudi vam!
Andreja Čušin Gostiša
september 2016
