Mali princ na poti skozi vesolje

https://www.o-aavelenje.ce.edus.si/mali-princ/

Ste vedeli, da je Mali princ, knjiga, katere avtor je Antoine de Saint-Exupéry, po prevajanosti v svetu na 3. mestu, takoj za Biblijo in Koranom?

Mali princ (deček) obiskuje različne planete, sreča pa se tudi z avtorjem knjige.

Avtor v knjigi govori o tem, da se otroci in odrasli včasih ne razumejo. Ali drugače: da morajo odrasli v sebi ohraniti otroka, če naj vidijo to, kar vidijo otroci. Tako pravijo tudi otroci.

Za pokušino nekaj citatov iz Malega princa.

Mali princ o svoji cvetici:

»Vidim, da nisem ničesar razumel! Moral vi jo bil soditi po dejanjih, ne po besedah. Dišala mi je in mi cvetela. Nikoli bi ne bil smel pobegniti! Za temi nedolžnimi zvijačicami bi moral slutiti skrito nežnost. Cvetice so tako neuravnovešene! Toda bil sem premlad, da bi znal ljubiti.« (stran 34)

Trgovec o zvezdah:

»Milijon tistih majhnih stvarc, ki jih včasih vidimo na nebu.«

»Zlatih stvarc, ki navdajajo lenuhe s sanjarijami. Toda jaz sem resen človek! Nimam časa za sanjarjenje.« (stran 44)

Citati so iz izdaje Mladinske knjige leta 1982.

 

Veselo pot skozi vesolje želimo.

 

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2024

Septembra se začne pouk in kaj je sreča

Septembra z učenci in dijaki začnemo spet raziskovati jezik in književnost, se pogovarjamo in ustvarjamo.

Letos smo začeli s poezijo in se preizkusili v likovnih pesmih. Narisali smo kvadrat, trikotnik in kapljo in se poskusili v pesnjenju.

Pogovarjali pa smo se tudi o sreči; kaj je sreča, kaj nas osrečuje. Ugotovili smo, da nas osrečujejo dobri odnosi. Kot beremo v knjigi Veliki panda in majceni zmaj (avtor James Norbury):

“Kaj je pomembnejše?” je vprašal veliki panda, “pot ali cilj?” “Sopotniki,” je rekel majceni zmaj.

https://www.petraskarja.com/wp-content/uploads/2023/03/veliki-panda-in-majceni-zmaj-james-norbury-2-300×361.jpg

Prijazne sopotnike vam želimo to jesen in tudi v drugih letnih časih!

 

Andreja Čušin Gostiša
september 2024

Potovanjem naproti

https://women-writers.net/alma-maximiliana-karlin/

V juniju smo brali in se pogovarjali o slovenski svetovni popotnici in pisateljici Almi Maksimiljani Karlin.

Alma je bila popotnica po zunanjem in notranjem svetu. V tridesetih letih 20. stoletja je bila med najbolj priljubljenimi avtorji potopisov na nemško govorečem področju. Med drugim je zapisala:

»Kaj vse bom na poti odkrila, kaj prinesla s seboj, kaj vse dala človeštvu! Danes lahko rečem, da je bila najbolj nedvoumna in morda celo edina pridobitev te dolge in trpke vožnje odkritje same sebe. In to je nenazadnje tudi namen tega zemeljskega življenja.«

Še več o Almi M. Karlin si lahko preberete tudi v članku, ki je bil objavljen v reviji Gea (januar 2021) in je dostopen na:

https://www.mladinska-knjiga.si/revije/gea/clanki/druzba/pred-sto-leti-na-pot-okrog-sveta

Iz tega članka so tudi informacije, ki smo jih zapisali zgoraj.

Želimo vam, da bi to poletje kot Alma potovali ne samo po različnih krajih naše Zemlje, ampak raziskovali tudi sebe. V branje priporočamo Almina dela, na primer Modri mesec, Angel na zemlji, Isolanthis in druga.

 

Andreja Čušin Gostiša
junij 2024

Naš svet, naša Zemlja

Kako bi morali živeti, da bi vsi Zemljani spodobno živeli; da bi ne bili lačni, žejni, preganjani, da bi imeli dom in obleko …?
Vprašanje za prihodnost? Utopija?
Pogovarjali smo se in ugotovili, da bi vsi zelo dobro živeli, če bi se znali pogovarjati, če bi spoštovali drug drugega in našo Zemljo.

Naša Zemlja https://www.europosterji.si/marketplace/planet-earth-space-v90773

 

Pa še to:
Ali veste, kateri pesnik je avtor slavnega verza Zemlja je modra kot pomaranča?

 

Andreja Čušin Gostiša
maj 2024

Marca praznujemo

V mesecu marcu praznujemo marsikateri praznik. Eden izmed njih je praznik poezije, 21. marca.

Slovenski državljani naj bi vedeli, da predstavlja France Prešeren enega izmed pesniških vrhov tako slovenske kot tudi evropske poezije. Zanimivo pa je, da se pri učencih in dijakih (in tudi odraslih) vedno znova pojavlja vprašanje, ali je bil res pijanec.

Kaj menite vi?

Se vam zdi verjetno, da bi sonete nesreče, sonetni venec in druge pesmi s strogo metrično zgradbo lahko napisal nekdo v pijanosti?

Poskusite napisati sonet, balado, romanco, pa verjetno ne bo več dvoma o tem.

Vsakdo lahko tudi v omamljenosti napiše ali pove kakšen smiseln ali nesmiseln verz, tako kot lahko tudi neuki ali pijani zgradijo kakšen zid … nepojmljivo pa se zdi, da bi neuki oz. omamljeni zgradili katedralo, palačo ali kaj podobnega. Prav take besedne zgradbe so namreč soneti, glose, gazele … in nenazadnje sonetni venec.

Kot je zapisal Prešeren v sonetu Apel in čevljar, ki ga obravnavamo v 8. razredu:

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest de bi šel delj po svoji poti,
ker čevlji so pogodi, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napčen si očitar,
rekoč: “Le čevlje sodi naj Kopitar!”

 

Andreja Čušin Gostiša
marec 2024

V februarju praznujemo mednarodni dan maternih jezikov

https://osrakek.si/2021/02/19/dan-maternega-jezika/

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja lastne materinščine in materinščine drugih ljudi.
Materni jezik je jezik, s katerim nas največkrat prvič ogovori mama, in je tisti, v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik.
Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano pa je materni jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-maternih-jezikov.html

»Avtor knjige (Tore Janson, Speak: Kratka zgodovina jezikov) ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili.«

Tjaša Jakop, Jansonova Kratka zgodovina jezikov, dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/OJSAdmin,+JZ_25.1+(2019)_14+Jakop,+str.+183–187.pdf

 

Andreja Čušin Gostiša
februar 2024