Avtor: Metoda Leban | Maj 2, 2023 | Oddelki, Pikapolonice
V aprilu praznujemo dva dneva, posvečena knjigam; 2. april, mednarodni dan knjig za mladino, in 23. april, svetovni dan knjige.
Da bi se v množici knjig lažje znašli, knjige delimo na različne načine, npr. na knjige za mladino in knjige za odrasle. Ena od delitev pa je tudi porazdelitev knjig v literarna oz. književna obdobja.
V 9. razredu pregledno spoznavamo slovenska literarna obdobja. Delitev književnosti na obdobja ni sama sebi namen niti nima namena obremenjevati učence in učitelje. Ravno nasprotno. Z delitvijo literature na obdobja naj bi nam bilo lažje razumeti literarna dela in njihove ustvarjalce, tako da jih nekoliko »popredalčkamo«, hkrati pa je zelo pomembno, da se zavedamo, da je vsak ustvarjalec enkraten in tudi obdobja v sebi skrivajo mnogo več kot značilnosti, ki jih zapišemo oz. povemo.
S slovenskimi literarnimi obdobji smo se začeli ukvarjati tako, da smo najprej narisali časovno premico. Premico smo razdelili na stoletja, dodali imena literarnih obdobij in časovno trajanje vsakega obdobja posebej.
Imena obdobij, kjer prevladujejo čustva, smo pobarvali z roza barvo. V roza območje spadajo barok, romantika, moderna. Obdobja, v katerih je v ospredju razum, pa so reformacija in protireformacija, razsvetljenstvo, realizem in naturalizem. Te smo pobarvali z modro barvo.
Z rumeno barvo smo označili obdobja, kjer se prepletajo različne smeri in pristopi oz. ne prevladujejo ne čustva ne razum. Kot taka smo prepoznali pismenstvo, obdobje med dvema vojnama, književnost med drugo svetovno vojno in sodobna književnost.
Vsako obdobje je dobilo kartonček ustrezne barve. Na kartonček smo zapisali ime obdobja, čas trajanja, značilnosti obdobja in njegove predstavnike. Kdor je želel, je lahko obdobje na kartončku tudi ilustriral.
Vir: https://quizizz.com/admin/quiz/5fb3ef73787bdb001b0818a2/knjievna-obdobja-ponovitev
Privoščimo si tudi spomladi dobre knjige, ne glede na to, iz katerega obdobja so.
Andreja Čušin Gostiša
april 2023
Avtor: Metoda Leban | Apr 10, 2023 | Oddelki, Pikapolonice
21. marca praznujemo dan poezije, in ker je poezija povsod doma, smo nekaj časa posvetili tudi dvema japonskima pesniškima oblikama.
Cvetoča japonska češnja
https://zivi-za-danes.com/2017/04/01/japonske-cesnje-cvetijo/
Haiku (japonsko 俳句) je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti.
Tanka (tudi Waka) je tradicionalna japonska pesniška oblika, ki vsebuje pet verzov: prvi in tretji verz imata pet zlogov, drugi, četrti in peti pa sedem.
Tanka sodi še danes med najpopularnejše pesniške oblike na Japonskem. Njen pomen je mogoče primerjati s pomenom soneta za Evropejce.
Tanka je oblikovno ostala nespremenjena do današnjih dni, pogosto pa sta se spreminjala njena vsebina in občutje. Iz tanke sta se pozneje razvili renga (»verižna pesem«) in haiku.
Vir: Wikipedija
Haiku
Ovinkasta je
cesta, ki pelje tja, kjer
spet sonce sije.
Tanka o imenu
Ime, beseda,
ki nas spremlja skozi to
življenje večno,
deli trenutke z nami,
zaznamuje tukaj, zdaj.
Tanka o upanju
Sneg se tali pa
rože na pomlad novo
mislijo, kako
bi travnik okrasile,
lepoto proslavile.
Andreja Čušin Gostiša
marec 2023
Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2023 | Oddelki, Pikapolonice
23. januar je mednarodni dan pisanja z roko.
V Sloveniji imamo tudi Društvo Radi pišemo z roko, ki že več let in tudi letos organizira Teden pisanja z roko od 23. od 27. januarja. Šole in druge ustanove, ki se prijavijo na Teden pisanja z roko, prejemajo od Društva od prijave do izvedbe Tedna različna gradiva, predloge, možnosti poslušanja predavanj na teme v zvezi s pisanjem z roko.
Lani je bilo v projekt Tedna vključenih 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. Ambasadorji Tedna pisanja z roko 2022 pa so bili: pisatelj Tadej Golob, igralka Mojca Fatur in olimpijska zmagovalka Janja Garnbret.
https://www.pisemozroko.si/mediji/#Januar_2022
Osrednja tema Tedna 2022 je bila Pišem z roko, ker …
Pozornost so namenili prednostim pisanja z roko. Naj jih nekaj naštejemo: boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje več spoštovanja in naklonjenosti, saj namenimo prejemniku sporočila več časa in pozornosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, ko smo starejši.
Pa še to:
Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je izvirna spretnost, ki je povezana z našim živčnim in mišičnim sistemom. Spretnosti razvijamo z vajo, tj. da pišemo. Osupljivo je spoznanje, da nima na svetu nihče take pisave, kot jo imam jaz ali kot jo imate vi, nihče od skoraj osmih milijard ljudi, ki živimo na zemlji.
www.pisemozroko.si
Poglejte si še zanimive prispevke udeležencev Tedna na spletni strani
www.padlet.com/radipisemozroko/teden2022
in napišite z roko svoje želje za leto 2023.
Andreja Čušin Gostiša
januar 2023
Avtor: Metoda Leban | Dec 17, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://m.media-amazon.com/images/I/41ofGZpQxwL._AC_SY60_CR,0,0,60,60_.jpg
V decembru vam predlagamo v branje slikanico NAJVIŠJA GORA KNJIG NA SVETU.
Avtorica slikanice je katalonska slikarka Rocio Bonilla, ki je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Barceloni. Deset let je delala na področju oglaševanja, nato pa se je lotila projekta stenskih poslikav »Nekoč v davnih časih«. Ilustratorsko pot je začela s samostojno slikanico Čuden ptič.
https://www.mohorjeva.org/bonilla-rocio/
Zgodbe vam seveda ne bomo izdali, naj povemo le, da je ilustracija na vrhu iz te slikanice.
Slikanica je primerna za vse starosti, saj v vsakem obdobju beremo na drugačen način. J. K. Rowling pa pravi:
Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo.
htps://mojpogled.com/najlepše-misli-o-knjigah-in-branju/
Izbirajte torej preudarno, kaj boste brali.
Pa še odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili v novembrski novički:
Reka, o kateri govori pesem, je Soča, smaragdna lepotica, edinstvena na svetu.
Kot pravi Simon Gregorčič:
»Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti.«
Andreja Čušin Gostiša
december 2022
Avtor: Metoda Leban | Dec 7, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Z učenci in dijaki velikokrat raziskujemo pomen znanih in manj znanih besed.
Z devetošolko Janjo sva raziskovali pomen prevzete besede serpentina in odkrili, da smo jo prevzeli iz nemščine, pomeni pa pravzaprav »kačji zavoj«. Ta besedna zveza se nama zdi tudi ustrezna domača zamenjava (domača ustreznica) za prevzeto besedo serpentina.
Poglejmo si članek iz Etimološkega slovarja:
serpentȋna -e ž ‛zavoj v vzpenjajoči se cesti’ = lat.‛flexus’ (20. stol.).
Prevzeto iz nem. Serpentine, kar je v 20. stol. v ženskem spolu posamostaljeni lat. pridevnik serpentīnus ‛kačji’, ki je izpeljan iz lat. serpēns ‛kača’ (Kl, 668). S poimenovanjem je mišljeno ‛kačja (rida), kačji (zavoj)’.
https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291700/serpentna?View=1&Query=serpentina#
Napisali pa sva tudi pesem z akrostihom SERPENTINE.
Sredi gozda skrivnostna pot,
Energija širi se povsod,
Reka smaragdna
Potuje z njo,
Elizejske poljane blizu so.
Nebo skozi veje
Trepeta
In vsa
Narava zaigra
Edinstveno melodijo sveta.
Vas pesem morda spominja na reko? Katero?
V decembrski novički vam napišem, katera je reka, o kateri govori pesem.
Pa še slika z naslovom Serpentina.
https://http2.mlstatic.com/D_NQ_NP_949832-MLB49339346921_032022-V.jpg
Ob tej priložnosti vas vabim tudi k ogledu novičke žogic nogic, ki so ustvarjale ob sliki Serpentina. Sliko boste našli pod naslovom Umetnina meseca marca 2022.
https://www.bolnisnicna-sola.si/kategorije/oddelki/zogice-nogice/
Andreja Čušin Gostiša
november 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 14, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).
(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)
Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.
Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.
Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.
V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.
Začetek 2. Brižinskega spomenika
Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022
