Moder stol – nekdo misli nate

Na oddelku so nas obiskale štiri sedmošolke z OŠ Ledina, Ivona, Tija, Maša in Tijana, z učiteljico Nino Hvala Klančič. Pridružili sta se jim naši šestošolki Nika in Tina, na pomoč pa sta nam priskočili še Nikina mama in oddelčna fizioterapevtka Tina.

Učenke z OŠ Ledina so s seboj prinesle dve modri pručki, ki so ju dekleta ob pogovoru poslikala s prekrasnimi motivi. Navdih zanje je bil njihov pogovor, ki pa ni bil prav nič lahkotne narave, ampak čudovito pomenljiv, iskren, in kot se je izkazalo, potreben prav vsem nam.

Dogodek je bil izpeljan v duhu svojega imena in namena – Modri stol – nekdo misli nate – in ker se povsem strinjamo z mislijo, ki jo je v prispevku o dogodku zapisala mentorica dogodka Nina Hvala Klančič (prispevek na spletni strani OŠ Ledina: http://www.o-ledina.si/novice/1701), jo delimo tudi z vami: Skupaj smo drug drugemu v oporo.

 

Urša Grum
junij 2024

Častni obisk

Na oddelku smo imeli v maju častni obisk.

Za nas to ne pomeni kakšnega visokega funkcionarja, kot je predsednica države, kot so pevske zvezde, npr. Challe Sale, ali vrhunskega športnika, kot sta Janja Garnbret ali Tadej Pogačar. Čeprav bi tudi z vsakim od njih z največjim veseljem poklepetali in se družili.

Ampak za nas je najbolj razburljivo, ko nas obiščejo pisatelji.

Tokrat nas je obiskal belgijski pisatelj Jan de Kinder, avtor čudovitih slikanic, kot so Moja babi, Rdeče ali zakaj zasmehovanje ni smešno in Se v gozdu bojiš, Veliki volk.

Najprej nam je narisal naslovnico svoje knjige Moja babi.

Nato nam jo je predstavil v obliki kamišibaja.

Pokazal nam je svoje risarske beležke in svoj ustvarjalni proces.

Za konec pa nam je predstavil svoje zanimive, ustvarjalne in zabavne pripomočke, s katerimi smo tudi mi ustvarjali čarobne izdelke.


Pisatelj na obisku je dan popestril prav vsem na oddelku in še nekaj obiskovalcem z drugih oddelkov.

Urša Grum
maj 2024

Branje za znanje, spanje in sreče kovanje

Pravljice, slikanice, stripi, učbeniki, delovni zvezki, revije, pesmi, basni, priročniki, slovarji, podnapisi, članki, besedila na telefonih, plakati, panoji, navodila za igre, karte in kartice, sporočila … Branje je na našem oddelku vseprisotno in nepogrešljivo.

Učenkam in učencem med drugim vedno ponudimo tudi kaj za prebrati. Nekateri ponudbo z veseljem sprejmejo in nam zaupajo svoj bralni seznam, druge pospremimo do naših knjižnih polic, da si sami kaj izberejo, ali pa jih izprašamo in jim poiščemo nekaj, kar jim je tako rekoč “pisano na kožo”, tretji pa dvakrat rečejo ne, tretjič le odkimajo z glavo, nato pa v njihovo sobo pridemo s svojo tisti trenutek najljubšo knjigo in začnemo brati verze. In poslušajo, spremljajo, so tiho in se umirijo ali pa po dnevih nemira celo sladko zaspijo.

So pa tudi takšni, ki imajo knjigo ali pa bralnik, poln knjig, že s seboj, poleg pa še starša, seveda tudi s svojo knjigo. In si oddahnemo. Danes bodo drugi navdihnili nas. Nam s sijem v očeh povedali o svoji najljubši knjigi. Nam dali novega zagona in bralnih idej.
Jutri pa pogumno naprej.

Urša Grum
april 2024

Juhuhu, pomlad je tu!

Ker pa ni začetek marca vreme še nič kazalo na pomlad, smo si jo na oddelku priklicali in pričarali kar sami, in sicer z origamijem.

Pod naše drevo smo nasadili zvončke in trobentice, znanilce pomladi.

Na drevo smo obesili češnjeve cvetove in ga okrasili s pisanimi pticami iz papirja (origami).

Za gregorjevo pa smo izdelali še spomladansko jadrnico.

In veste kaj? Prikazalo se je sonce in tudi na oddelku smo začutili pomlad. Na usta se nam je prikradel nasmeh. Naše od zime prezeble kosti so bile od toplega sonca kot podmazane in noge so nam kar same zaplesale.

Takoj ko je bilo mogoče, pa smo se odpravili ven pogledat še prave cvetove in cvetlice.

Želimo vam sončno in pisano pomlad!

Urša Grum
marec 2024

Družabne igre

Družabne igre so vsekakor pogost način preživljanja časa na našem oddelku. Februar pa je bil mesec, v katerem menimo, da ni minil niti dan, ko ne bi odigrali vsaj kakšne enke. Pa naj bo to zato, ker je s snegom in pustom povsem skopnelo praznično zimsko vzdušje, ali pa zato, ker smo pred koncem ocenjevalnega obdobja v januarju za kratek čas pozabili na ocene. V vsakem primeru smo bili veseli, da so naše oddelčne police polne znanih prijetnih in neznanih potenciala polnih družabnih iger.

Pa naj vam predstavimo nekaj naših najljubših:

Enka
Že zgoraj omenjena preprosta in preprosto čudovita enka je naša najljubša igra kart, zato jo imamo tudi v več različicah, tako da če se naveličamo ene, preprosto vzamemo drugo in igramo naprej.
Da ne pozabimo povsem na angleščino, jo pogosto odigramo tako, da igramo in komentiramo kar v angleščini, kdaj pa se preizkusimo še v kakšnem drugem jeziku, kar nam vedno prinese ogromno zabave.

SmartGames
SmartGames so odlične za malo večje izzive in »kravžljanje« možgančkov. Ugotovili smo, da nas tako zamotijo, da pozabimo na vse skrbi, hkrati pa tudi zelo pripomorejo k razmišljanju na vseh področjih in se potem lažje in z večjim zagonom lotimo tudi stvari za šolo.
Tematsko pa so tako različne, da se za vsakega najde kakšna, ki mu je všeč.

Scrabble in buum
Kadar si res ne moremo privoščiti oddiha od učenja angleščine, z največjim veseljem odigramo scrabble ali pa buum, če smo omejeni s časom.

Lotti Karotti
Lotti Karotti naj bi bila sicer igra za mlajše otroke, vendar se s tem ne strinjamo in to tudi pogosto spodbijamo, ker menimo, da ni ne otroka ne odraslega, ki se ob obratu korenčka ne bi razveselil, ko njegov nasprotnik zajec pade v luknjo in mora dolgo pot do korenčka začeti znova. Zato se vedno spomnimo nanjo, kadar ne potrebujemo drugega kot zabaven predah.

Urša Grum
februar 2024

Klasična glasba z godalnim kvartetom, barvnimi zvončki in ukulelami

Dolg mesec januar smo tigri posvetili klasični glasbi, ki se je še posebej prilegla kot ozadje za bele snežne dni.

Obiskala nas je zasedba štirih čudovitih glasbenic, ki so nam predstavile svoja godala in nam z njimi skupaj z vzgojiteljico Tanjo pričarale pravljico Pri babici Zimi.

Pravljica Pri babici Zimi s spremljavo godalnega kvarteta

Vsi od najmlajšega do najstarejšega smo že ob prvih tonih spoznali, kako čarobna in prijetna je lahko klasična glasba.

Seveda so nas hitro zasrbeli prsti in smo želeli še sami ustvarjati glasbo. To nam je uspelo z barvnimi zvončki. Nekateri smo se znašli malo po posluhu, drugim pa je uspelo zaigrati kakšno pesmico s pomočjo barvnih not. Seveda nam je šlo veliko lažje od rok tudi s Tanjino spremljavo na ukulele.
Poleg znanih ljudskih pesmi smo zaigrali še nekaj klasičnih skladb, za katere smo ugotovili, da jih vsaj delno poznamo in da so pogosto prisotne v sodobni glasbi, risankah ali pravljicah.

Barvni zvončki

Tako nam je dolgi januar minil precej hitro in v prijetnem razpoloženju.

Urša Grum
januar 2024