22. april

22. april je svetovni dan Zemlje. Na ta dan se še posebej spominjamo, kako pomembno je skrbeti za čisto okolje in kako onesnaževanje vseh vrst in človekova brezbrižnost vplivata na živa bitja na Zemlji. Praznovanje dneva Zemlje so prvič organizirali leta 1970 in ga obeležujemo v 192 državah sveta.

V bolnišnični šoli se vsa leta ves čas trudimo ravnati karseda okolju prijazno. Lahko kar rečemo, da so naši učenci EKO. Letos pa smo varovanju okolja posvetili tudi naravoslovni dan z naslovom EKO dan.

Dan smo namenili razmišljanju o varovanju okolja in o tem, kaj nas še posebej moti in kakšne rešitve bi predlagali za izboljšanje.

Tretješolka Anja je v risbici izrazila, kako zelo rada ima svoj planet Zemljo.

Povedala je, da jo zelo moti, ker vse pogosteje opaža na travi in celo grmovju odvržene maske. Pravi, da je to nevarno zaradi širjenja virusa, pa tudi za ptičke in druge živalice, ki se lahko zaradi mask poškodujejo.

Predlaga rešitev: Na vsaki maski bi moralo pisati: PO UPORABI VRZI V USTREZEN ZABOJNIK!

Dijak 1. letnika Žan je velik ljubitelj živali, še posebej mačk. Doma jih ima kar 13. Vse je rešil, saj so bile zavržene. Pravi, da je zelo žalosten, kadar najde zapuščeno muco. Take muce se nato klatijo naokoli, lahko prenašajo bolezni, povzročajo nesreče, najpomembneje pa je, da trpijo.

Predlaga rešitev: Vse domače živali bi morale imeti mikročipe. Ljudi, ki so neodgovorni do živali, pa bi morali zelo strogo kaznovati. Recimo tudi z družbenokoristnim delom, kot je pobiranje smeti po gozdovih in travnikih.

Osmošolec Jan je povedal, da je v času pandemije opazil, da smo kar pozabili na varovanje okolja in ločevanje odpadkov. Tako na oddelku v času pandemije prejemajo hrano v škatlah iz stiropora s plastičnim priborom. Izračunal je, da samo na dializnem oddelku na teden zavržejo vsaj 30 škatel iz stiropora. V enem mesecu 120 in tako naprej … Kje so potem še drugi oddelki? Pozanimal se je, zakaj je tako. Dobil je odgovor, da zaradi preprečevanja širjenja okužb. Raziskal je, v kolikšnem času se stiropor razgradi, in ugotovil, da po znanstvenih odkritjih NIKOLI!

Predlaga rešitev: Razumem, da so v času pandemije potrebni posebni ukrepi, a upam, da se po končani pandemiji čim prej vrnemo v stare čase, ko smo hrano prejemali na krožnikih iz porcelana! Pa še nekaj: Hrana iz stiropora ni okusna!

Kot vidite, naši učenci razmišljajo o ekoloških težavah na različnih področjih in se težav zelo dobro zavedajo. Iščejo svoje rešitve in nizajo svoje predloge. Zato lahko naši Zemlji ob njenem prazniku kljub vsem težavam voščimo vse najboljše, saj so naši otroci in mladostniki vse bolj okoljsko ozaveščeni in se nam morda v prihodnje le obetajo boljši časi.

Mojca Topić
april 2021

 

 

Afrika

Osmošolec Jan se letos pri geografiji uči o celinah. Še posebej mu je pri srcu Afrika in zato je o njej hotel izvedeti karseda veliko. Prebral je tudi knjigo Tippi Degré: Tippi – moja knjiga o Afriki, ki je izšla pri založbi Učila. V njej deklica Tippi pripoveduje o svojem življenju v Afriki in svojem spoznavanju domačinov in pestrega živalskega sveta. Jan se je o Afriki res veliko naučil in je svoje misli strnil v spodnjem besedilu.

.

 

Afrika je vroč kontinent. Obdajajo ga Tihi ocean, Atlantski ocean, Rdeče morje, Sredozemsko morje in Indijski ocean. V Afriki lahko potujemo skozi različna podnebja, od tropskega in puščavskega do zmerno toplega. Najdaljša afriška reka je Nil, ki je tudi najdaljša reka na svetu. Najvišja gora Afrike je Kilimandžaro s tremi vrhovi. Eden je še delujoči ognjenik, druga dva pa sta ugasla ognjenika. Na Kilimandžaru je celo sneg.

Prebivalci v Afriki so večinoma temnopolti, je pa tudi veliko belcev. Všeč mi je, da veliko ljudi še živi z naravo, v plemenskih skupnostih. To so recimo Bušmani, Masaji, Pigmejci … Upam, da bo tako še dolgo ostalo.

Afrika pa mi je še posebej všeč, ker tam živi veliko različnih in zanimivih živalskih vrst. Skrbi pa me, ker je veliko ogroženih. Recimo nosorogi, skoraj vse divje mačke, gorile in druge. Umirajo, ker si ljudje prisvajajo preveč zemlje in za živali ni več dovolj prostora. Pa tudi zaradi krivolovcev. Veliko živali je zdaj v rezervatih, kjer jih pazijo čuvaji. Všeč mi je, ker veliko ljudi pomaga ohranjati živalske vrste. To bi z velikim veseljem počel tudi jaz.

.

Jan je narisal tudi nosoroga, eno svojih najljubših živali, ki pa velja tudi za eno najbolj ogroženih živali.

 

Mojca Topić
marec 2021

Kljukec s strehe in Bratec

Le kdo ne pozna Pike Nogavičke, navihane, močne in pegaste junakinje? In kdo ne pozna Astrid Lindgren?
Astrid Anna Emilia Lindgren je švedska mladinska pisateljica, ki se je rodila 14. novembra 1907 in umrla 28. januarja 2002.


Njene knjige so prevedli v več kot petdeset jezikov, najbolj poznana pa je razposajena Pika Nogavička. Pisateljica je poleg Pike Nogavičke napisala tudi druge romane, kot so Bratje Levjesrčni, Ronja, razbojniška hči, Erazem in potepuh ter Kljukec s strehe in Bratec. Po njenih romanih so posneli številne filme, risanke in nadaljevanke. Leta 1958 je Astrid Lindgren prejela Andersenovo nagrado za mladinsko književnost. Pri nas v Velenju pa so ji posvetili vsakoletni Pikin festival.

Tretješolka Anja je Piko Nogavičko že zelo dobro poznala, v času šolanja na daljavo pa je spoznala še Kljukca s strehe in Bratca. Napisala je tudi svojo zgodbico o tem, kako sta se Kljukec in Bratec igrala strahove. Vabim vas k branju.

KLJUKEC IN BRATEC SE IGRATA STRAHOVE

Kljukec in Bratec sta se po kosilu igrala strahove. Vzela sta rjuho in svetilko. Čisto potiho sta šla v dnevno sobo in ugasnila luči. Za kavčem sta čakala, da bi kdo vstopil. Prišla je Barbara. Kljukec in Bratec sta jo prestrašila. Barbara je zakričala in padla na rit. Bila je zelo jezna. Kljukec in Bratec pa sta zbežala iz sobe.

Anja, 3. razred

Seveda je Anja svojo zgodbico tudi ilustrirala.

Mojca Topić
januar 2021

Sveti Jurij

Ste vedeli, da je Jurij premagal zmaja? Ja, res. Bil je rimski vojak in vitez na belem konju iz Kapadokije. Pozneje je postal svetnik in zavetnik številnih mest po Evropi ter seveda tudi v Sloveniji. Je zavetnik Ljubljane, Pirana in Ptuja. Po njem se imenujejo celo kraji Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentjurij, Šenčur … Grajska kapela na Ljubljanskem gradu je posvečena prav njemu. In v njej je tudi freska. Upodobitev svetega Jurija spada med enega najpogostejših motivov v krščanstvu. Simbolizira pa prebujanje narave, prihod nečesa lepega in upanje. In prav tega si v tem decembru želimo tudi mi, lepših časov. Premagajmo zmaja!

Sveti Jurij v Grajski kapeli na Ljubljanskem gradu.

Učenec Jan je na svetega Jurija naletel ob učenju angleščine, saj je prebral legendo o njem. Zgodba ga je tako očarala, da je napisal obnovo v angleškem jeziku, nato pa jo je prevedel še v slovenščino.

George and the Dragon

George was a knight on a white horse who had lots of adventures. He traveled the world. He heard about an evil and scary dragon, which attacked a small village every day. The villagers gave the dragon all their food, animals and also gold and jewels. But dragon was still attacking them. Than the king offered his daughter, the princess, to the dragon. George heard about that and killed the dragon. He saved the princess and the village. Everybody in the village was happy and George became famous all over the Europe.

Jurij in zmaj

Jurij je bil vitez na belem konju, ki je imel veliko dogodivščin. Potoval je po svetu. Slišal je, da zlobni in strašni zmaj napada neko vasico. Vaščani so zmaju dali vso svojo hrano, vse živali, zlato in dragulje. Ampak zmaj je vas še vedno napadal. Potem mu je kralj ponudil svojo hčer, princeso. Ko je Jurij to slišal, je zmaja ubil. Rešil je princeso in vas. Vsi vaščani so bili srečni in Jurij je postal slaven po vsej Evropi.

Zelo zanimiva legenda, mar ne? Jana je tako očarala, da se je Jurija, ki je premagal zmaja, odločil upodobiti tudi sam. Mojstrsko, mar ne?

Jan, 8. razred

Mojca Topić
december 2020

Noč čarovnic

Angleški izraz Halloween v resnici izvira iz izraza Hallow Eve, torej večer pred vsemi svetimi. Noč čarovnic obeležujejo predvsem v angleško govorečem svetu (Velika Britanija, ZDA, Irska, Nova Zelandija …). Pred leti pa se je praznik počasi začel udomačevati tudi na stari celini in seveda tudi v Sloveniji. Še posebej se zdi privlačen otrokom, saj so zanj značilne različne pošasti in čarovnice. Najbolj priljubljen običaj pa je izrezovanje buč, v katere nato vstavimo svečo.

Ko smo se o tem običaju pogovarjali, smo si ogledali tudi zelo stare slike in razglednice, ki ga prikazujejo. Zanimiva se nam je zdela ta čarovnica. Še nekaj … Ste vedeli, da so si nekoč v čast tega običaja pošiljali celo voščilnice?

 

.

Seveda smo se tudi mi skušali malo poigrati in se razvedriti z izdelovanjem raznih strašljivih bitij. Tretješolka Anja je tako izdelala lutki duhca in pajka. In to ne le zase, temveč tudi za triletnega prijatelja z dialize, ki sam še ni tako zelo vešč zahtevnega ustvarjanja. Nato pa sta se na daljavo, vsak s svoje postelje, z lutkama še poigrala. Seveda pa sta z velikim navdušenjem strašila medicinske sestre in zdravnike. Naj vam zaupam, da je bilo veliko vreščanja.

 

.

Anja si je izmislila tudi kratko rimo. Naučila jo je tudi svojega triletnega prijatelja, ki prihaja iz tuje države in se slovenščino šele uči.

 

PAJKEC

Pajkec, pajkec, kje si ti? Kam se ti mudi?

Si mrežo spletel boš ti? Rad pomagam ti.

Anja, 3. razred

 

Mojca Topić
oktober 2020

Anketa

Petošolec Grega se je odločil sestaviti zelo privlačen in zanimiv anketni list. Zgledoval se je po primerih iz učbenika in tudi s spleta. Anketiranje in obdelava podatkov sta mu vzela veliko časa, vendar je anketo uspešno izvedel in rezultate tudi razložil. Rezultati njegove ankete pa so naju pozitivno presenetili. Očitno se ljudje čedalje bolj zdravo prehranjujemo.

ANALIZA
Anketo mi je izpolnilo 13 ljudi, ki sem jih poklical po telefonu. Rezultati so predstavljeni z rdečo barvo.

Odgovori so zelo zanimivi. V anketo sem zajel odrasle ljudi. Ugotavljam, da se večinoma prehranjujejo zelo zdravo. Dva, ki jesta dvakrat na dan, bi morala jesti vsaj trikrat. Zelo me je presenetil tudi odgovor, da večina ljudi zajtrkuje. POHVALNO! Zelo zanimivo se mi zdi tudi, da se večina ljudi nikoli ne prehranjuje v restavraciji ali pa samo enkrat na teden. Tudi to se mi zdi zelo dobro, saj je doma kuhana hrana najbolj zdrava.

In še moj nasvet …

Grega, 5. razred.

Zapisala:
Mojca Topić
september 2020