Prestopno leto

Vsaka štiri leta imamo prestopno leto, takrat letu dodamo en dan. Zakaj?

Leto traja približno 365 dni in 8 ur.
Račun 6 ur x 4 leta = 24 ur pokaže manjkajoči dan.
Ampak pot Zemlje okoli Sonca traja v resnici 365 dni, 5 ur in 49 minut. Če bi upoštevali 6 ur v daljšem časovnem obdobju, bi zopet prišlo do neujemanja koledarja z dejanskim stanjem, zato občasno ni prestopnih let.

Slednjo ugotovitev je uvedel papež Gregor XIII., ki je v svojem – gregorijanskem – koledarju popravil napake prejšnjega koledarja – julijanskega (po Juliju Cezarju). Gregorijanski koledar uporabljamo še danes.

S prestopnimi leti danes sovpada tudi organizacija poletnih olimpijskih iger, ki jih organizirajo vsaka štiri leta. Te so bile leta 2004 (Atene), 2008 (Peking), 2012 (London), 2016 (Rio de Janeiro), 2021 (Tokio 2020), 2024 ?

Pravilo za določanje prestopnih let:
• leto je prestopno, če je deljivo s 4 (npr. leto 1908),
• razen v primeru, ko je leto deljivo s 100 (npr. leto 1900), to leto NI prestopno,
• v primeru, da je leto deljivo s 400 (npr. leto 2000), je leto vseeno prestopno.

Svoje znanje preveri s kvizom.

 

Irena Nemanič
februar 2024

Problem bučne pite

Pavel obožuje buče. Za zabavo je želel narediti dve piti. Njegova mama pripravlja pite v slaščičarni in ima recept. Vedno naredi 80 pit hkrati.

Njen recept:
• 10 ducatov jajc,
• 27 litrov kondenziranega mleka,
• 480 žlic sladkorja,
• 100 čajnih žličk cimeta,
• 140 skodelic bučnega pireja.                                 

Pavel je pogledal v omarico in ugotovil, da ima:
• 4 skodelice bučnega pireja,
• 2 jajci,
• 1 ½ čajne žličke cimeta,
• 2/3 kondenziranega mleka,
• 15 žlic sladkorja.

 

Ali je imel Pavel dovolj sestavin za pripravo dveh bučnih pit ali pa je moral kakšno sestavino dokupiti?

Irena Nemanič
januar 2024

Fibonaccijevo zaporedje

V Evropi so se arabske številke uvajale postopoma. Za njihovo uporabo si je prizadeval srednjeveški matematik Leonardo Fibonacci (12. stoletje). Med problemi, ki jih je proučeval, je zanimiva vrsta števil, ki jim danes pravimo Fibonaccijevo zaporedje.

Standardno Fibonaccijevo zaporedje se začne z dvema enicama, vsako naslednje število v zaporedju pa je vsota prejšnjih dveh števil.

 

1        1        2        3        5        8        13      …

 

Poljubna Fibonaccijeva zaporedja lahko sestavimo tako, da začnemo s poljubnima številoma a in b ter uporabimo isto pravilo za sestavo drugih števil v zaporedju.

Kateri je prvi člen Fibonaccijevega zaporedja, katerega drugi člen je 4, peti člen pa 22?

 

?        4        ?        ?        22      …

Ustvarjeno z UI

Irena Nemanič
november 2023

Neodgovorjena vprašanja

Kviz ima 20 vprašanj, vsak pravilen odgovor prinaša 7 točk, za nepravilen odgovor se odštejeta 2 točki, neodgovorjeno vprašanje ne prinese nobenih točk.
Jakob je dosegel 87 točk.
Na koliko vprašanj ni odgovoril?

Ustvarjeno z UI

Irena Nemanič
oktober 2023

 

Sadne vsote

Na sliki ima vsak sadež vrednost od 1 do vključno 15. V vsaki vrstici in stolpcu je zapisana vsota.
Ali lahko določiš vrednost vsakega posameznega sadeža?

 

Sedaj izberi svoja števila za vsak sadež, prav tako od 1 do vključno 15. Izpolni vrstice in stolpce z vsotami. Svojo sliko ponudi v reševanje sošolcu, prijatelju ali staršem.

Irena Nemanič
september 2023

Dvomestni števili

Izberi dve različni števki (cifri) in iz njiju oblikuj dve dvomestni števili; na primer: če izbereš 1 in 2, lahko dobiš 12 in 21.

Seštej dvomestni števili.

Seštej enomestni števili.

Vsoto dvomestnih števil deli z vsoto enomestnih.

Preizkusi več primerov.

Kaj se zgodi? Ali lahko to razložiš?

Če si zelo radoveden, poskusi z več številkami in preveri, kaj se bo zgodilo.

 

Irena Nemanič
junij 2023