Priprave na praznični december

Na oddelku smo v novembru skupaj z otroki oblikovali posebne venčke, ki bodo pričarali praznično vzdušje v mesecu decembru.

Za izdelavo potrebujemo:
– svinčnik in radirko,
– škarje,
– olfa nož,
– trši karton,
– modela za majhen in velik krog,
– volno (v dveh barvnih odtenkih),
– bleščečo vrvico,
– bleščice, kamenčke ipd.

Postopek izdelave:
1. Najprej s pomočjo modela obrišemo večji krog ter ga izrežemo. Na sredino zarišemo manjši krog ter ga previdno izrežemo z olfa nožem in s škarjami. Za večji model smo v igralnici uporabili okrogli del šilčka, za manjši pa gumb.

2. Iz volne obeh barvnih odtenkov si narežemo nekaj trakov. Na način, kot kaže slika, jih zvežemo v obroč iz kartona. Preložimo trak na polovico in ga s tem delom prenesemo v notranjost kroga, skozi zanko potegnemo preostali del vrvice. Na ta način navežemo npr. po 4 vrvice ene barve in nadaljujemo z nizanjem enakega števila vrvic naokrog še v drugi barvi.

3. Vztrajamo, da z vrvicami izpolnimo cel krog. Na koncu različne dolžine vrvic enakomerno obrežemo.

4. Na koncu le še prilepimo bleščeče kamenčke ali trakce ter privežemo trak, s katerim bomo lahko venček pritrdili na smrečico ali na steno.

Iz različnih velikosti izrezanih krogov lahko ustvarite manjše okraske na smrečici, srednje za okrasitev prostora, večje kot poseben praznični venček na vratih. Seveda lahko venček poljubno okrasite in pri tem uporabite druge materiale (bleščeče trakove, nalepke, led-lučke). Meja je le vaša domišljija. Pa prijetno ustvarjanje!

 

Ines Polončič
november 2024

Opis živali

Drugošolec Liar in četrtošolec Tilen sta opisovala vsak svojo žival. Liar se je pri opisu zanašal predvsem na svoje izkušnje in pogovor z vodnico terapevtskega psa Sanjo. Ustvaril je ta zelo zanimiv miselni vzorec.

Liar, 2. razred

Tilen pa se je svoje naloge lotil že malo bolj raziskovalno. Uporabljal je enciklopedije, svetovni splet, predvsem pa spletno stran projekta LIFE Lynx https://www.lifelynx.eu/?lang=sl. Ugotovil je, kako pomembno je, da so v slovenske gozdove ponovno naselili risa, ter kako in zakaj spremljajo rise, ki jih izpustijo v naše gozdove. Pri svojem raziskovanju je s pridom uporabil še risanko Huda risinja https://www.facebook.com/LIFELynx.eu/videos/huda-risanka/362711686639996/, ki je nastala po slikanici Boštjana Gorenca Huda risinja. Risa je Tilen tudi opisal in seveda narisal.

RIS

Ris je sesalec iz družine mačk. Živi v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Najraje ima goste in neprehodne gozdove. Ris tehta od 18 do 25 kg, ima kratek rep in uhlja s čopki. Njegov kožuh je dolg in mehek, je rdečkasto rjave barve z rjavimi pegami. Je samotar. Lovi manjše sesalce in ptiče. V Sloveniji je bil iztrebljen in ponovno naseljen. Več si preberite na spletni strani projekta LIFE Lynx.

Tilen, 4. razred

 

Mojca Topić
november 2024

Čarobni V

Vsako od številk od 1 do 5 postavi v obliko črke V tako,   

da imata oba kraka enako vsoto.

Koliko različnih možnosti obstaja?

Ali lahko nekoga prepričaš, da imaš vse rešitve?

Kaj se zgodi, če uporabiš številke od 2 do 6?

 

 

Irena Nemanič
november 2024

Človek in njegova usoda

Gregorčičev slap

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem pri Kobaridu, umrl pa je 26. novembra 1906 v Gorici.

Letos obeležujemo 180. letnico njegovega rojstva.

O pesniku, goriškemu slavčku, in njegovi prekrasni pesmi Soči smo pisali že v letu 2016, ko je bila 110. obletnica njegove smrti (https://www.bolnisnicna-sola.si/2016/12/06/simon-gregorcic/),

danes pa dodajamo še nekaj zanimivosti.

Gregorčičeva rojstna hiša je že od leta 1966 muzej, po katerem še vedno vodijo njegovi sorodniki. FOTO: Igor Modic/Delo

                     https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/simon-gregorcic-se-vedno-povezuje-svojo-druzino

Gregorčičev slap pa je prvi in najvišji slap na potoku Volarja. Visok je 88 m in se nahaja med vasjo Selce in Vrsno. Do slapu pelje pešpot z izhodiščem v vasi Selce. Pohod traja približno eno uro. Poleg tega slapa je v t. i. Dolini slapov nad vasjo Selce še nekaj drugih slapov na potoku Malenšček in Volarja. Največji je slap Brinta, znan pa je še spodnji Gregorčičev slap. (Wikipedia)

V branje pa vam predlagamo naslednjo Gregorčičevo pesem:

KLJUBUJ USODI!

Kljubuj usodi,
mož sam svoj bodi!
Karkoli naj se ti zgodi,
usode gospodar si – ti.
Si ti! Če res, če cel si mož,
i svoj i njej gospod ti boš.
Usode ni,
usoda svoja – to si ti!

 

Andreja Čušin Gostiša
november 2024

Hrana in mi

Novembra je tako naneslo, da smo se na oddelku veliko, še več kot ponavadi, pogovarjali o hrani.
Pogovori o tem, kdaj in kaj bo za kosilo, koliko časa je kdo že tešč, ker čaka na operacijo, in kako mu kruli v želodcu in ne more razmišljati, kaj šele delati za šolo, o tem, kaj imamo učiteljice, vzgojiteljice, sestre, zdravnice, strežnice in čistilke s seboj za malico in kdaj bo že čas za kakšen grižljaj ali kaj naj nam mami prinese iz avtomata ali trgovine, ko si bo šla po kavico ali v lekarno, ti pogovori so že nekaj vsakdanjega.

Tokrat pa so naši razmisleki potekali nekoliko drugače.

Kar pogosto smo prebirali knjigo Čarli in tovarna čokolade pisatelja Roalda Dahla. Najbrž ne boste presenečeni, da smo ob odstavkih, kot je tale spodaj, obenem cedili sline in tudi našli novo spoštovanje do vsakega grižljaja in do vse raznolike hrane, ki nam je pogosto kar preveč dostopna.

Potem pa sta nas oddelku obiskali vzgojiteljici Janja in Mateja in nam zaigrali prisrčno pravljico Miškin zajtrk. Miška želi pripraviti zajtrk za svojo prijateljico in si postopoma pri kmetici, peku in čebelarju nabere vse sestavine, da si s prijateljico privoščita vsaka svoj majhen košček kruha z maslom in medom, zraven spijeta lonček mleka, potem pa pojesta še jabolko, ki ga je prijateljica prinesla za sladico. Seveda so se nam spet cedile sline in skupaj z igralkama smo se v smehu spraševali, zakaj ni dovolj slastne hrane še za nas, občinstvo. Predvsem pa nas je majhna količina vsake od sestavin, ki sestavljajo tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga vsak po svoje proslavili naslednji dan, spomnila na to, kako hrano, ki smo jo nekdaj oboževali, kaj hitro jemljemo za dolgočasno in samoumevno in kako nam pogosto česa dobrega kar ni in ni dovolj, če pa je tega le za grižljaj, in sploh če to še delimo s prijateljem, kar naenkrat postane neprecenljivo in nadvse okusno.

Vse skupaj je bilo tudi časovno dobro umeščeno, saj je v tednu od 16. do 24. 11. potekal teden zmanjševanja odpadkov, torej tudi zmanjševanja odvržene hrane.

K razmisleku vabimo tudi vas in vam želimo neizmerne užitke ob vašem naslednjem obroku.

 

Urška Grum
november 2024

Običaji in zdrava prehrana

Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen običaj, da v dneh in nočeh pred prvim novembrom, ko praznujemo dan mrtvih, okrašujemo domove z različnimi rekviziti in okrasjem, ki so bolj “temačne narave”.
Halloween ponazarja mešanico starodavnih poganskih verovanj, krščanskih tradicij in sodobnih običajev, povezanih s smrtnostjo, duhovnostjo in spremembo letnih časov. Kelti so verjeli, da duše umrlih, ki ne najdejo poti med peklom in nebesi, pridejo 31. oktobra k nam, da nas malce prestrašijo. Da bi jih prestrašili in pregnali nazaj, so se našemili, zakurili ogenj in dodali kakšen rekvizit ali žival. Običaj se je skozi stoletja preoblikoval iz praznovanja konca žetvene sezone in prehoda v zimo, ko naj bi bil svet duhov in mrtvih najbližje svetu živih, v bolj zabaven dogodek, ki danes vključuje strašljive kostume, okraševanje domov in lov za sladkarijami.
Prvega novembra praznujemo v Sloveniji praznik vseh svetih. Praznik nas opominja na minljivost življenja, pomen spoštovanja do preminulih in vrednote, ki so jih ustvarjali naši predniki.
Praznik obeležujemo z obiskom pokopališč, prižiganjem sveč, molitvami in polaganjem cvetja na grobove.
• Prižiganje sveč na grobovih simbolizira upanje in večno svetlobo, ki jo želimo pokojnim.
• Polaganje cvetja in venčkov predstavlja spoštovanje in lepoto spomina na preminule.
• Molitev za mrtve je globoko zasidrana v krščanski tradiciji in izraža prošnjo za mir duš pokojnih.

Halloween izhaja iz izraza “All Hallows’ Eve”. Beseda “Hallow” pomeni svetnik, zato “All Hallows’ Eve” pomeni “večer pred praznikom vseh svetih”. Sčasoma se je izraz skrajšal v “Halloween”. Prižiganje sveč na grobovih ima globok pomen. Plamen sveče simbolizira večno življenje in svetlobo, ki prežene temo smrti. Ta simbolika daje upanje, da bo pokojnik v večnosti našel mir in svetlobo, ki je ni mogel doseči na zemlji.

V Bolnišnični šoli pa se zavedamo tudi pomena zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja na naše zdravje in življenje, zato podpiramo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane. Z učenci smo se pogovarjali o zdravi prehrani, izvoru in pridelavi hrane, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (pridelanih v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki.

Tradicionalni slovenski zajtrk vsebuje kruh, maslo, mleko in jabolko ali katero drugo sveže sadje. Vse sestavine so naravne, lokalno pridelane na slovenskih kmetijah.

Ana Dobovičnik
november 2024