Opis živali

Četrtošolec Oskar je moral za oceno pri slovenščini pripraviti govorni nastop – opis živali.
Opis živali je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti živali, tj. zunanjost, življenjski prostor oz. bivališče, prehranjevanje, razmnoževanje in uporabnost oz. posebnost. Oskar si je za opis izbral domačo ljubljenko, kokeršpanjelko Glorijo. V knjigi o psih in na internetu je poiskal čim več podatkov o tej pasmi in jih uredil v miselni vzorec, ki je bil razporejen po ključnih besedah. Nato pa je miselni vzorec pretvoril v besedilo, pri čemer je upošteval nekaj pravil:
– opis napiši na poseben list,
– na vrhu napiši naslov z rdečo barvo,
– besedilo členi na odstavke po ključnih besedah,
– opis začni z opisom zunanjosti,
– tvori lepe, bogate povedi,
– ne strpaj vseh bistvenih podatkov v eno poved,
– pazi na slovnično pravilnost,
– piši v sedanjiku.

Opis živali

Moja psica Glorija
Glorija spada v pasmo kokeršpanjel serc. Kokeršpanjel izvira iz Španije, od tam so jih naselili v Anglijo in po celi Evropi.
Glorija je majhna, velika je približno 40 cm. Njena dlaka je črno-bela in srednje dolga. Je ravna, razen na ušesih je valovita. Tehta 10 do 12 kg. Ima elegantno glavo s štirioglatim gobčkom in poudarjenim smrčkom.
Kokeršpanjeli se razmnožujejo znotraj svoje vrste. Preveriti je treba zdravstvene in genetične stvari. V enem brlogu je od 5 do 9 mladičev. Samica koti enkrat na leto, in sicer 63 dni.
Zanje primeren življenjski prostor je hiša z vrtom ali stanovanje. Potrebujejo veliko aktivnosti zunaj, da se ne zredijo.
Prehranjujejo se s surovim mesom, hrano za pse in briketi. Hraniti jih moramo zelo počasi. Hrane ne smemo puščati zunaj, ker jo takoj pojejo.
Ti psi so zelo dobrodušni in želijo svojemu lastniku vedno ugajati. Primerni so za družine z otroki. So tudi psi vodniki, zato so primerni za starejše ljudi.
Glorijina posebnost je, da se je skotila z volčjim žrelom. To pomeni, da ima razklano nebo. Alergična je na ribe. Če poje ribo, dobi epileptični napad. Zelo je požrešna.
Glorijo imam zelo rad. Komaj čakam, da se pozdravim, da se bova lahko spet crkljala.

Oskar, 4. razred

Ključne besede so besede s širšim pomenom.

To so pojmi, o katerih govori določeno besedilo.
Bistveni podatki so tisto, kar besedilo pove o posamezni ključni besedi.

Glorija

Tudi številni drugi učenci imajo doma kužke, ki jih imajo nadvse radi. Svoje ljubljenčke so upodobili na svojevrsten način, iz papirja in stiropora.

Kužek iz srčkov

 

Kužek iz stiroporne žogice

Ana Dobovičnik
april 2024

Branje za znanje, spanje in sreče kovanje

Pravljice, slikanice, stripi, učbeniki, delovni zvezki, revije, pesmi, basni, priročniki, slovarji, podnapisi, članki, besedila na telefonih, plakati, panoji, navodila za igre, karte in kartice, sporočila … Branje je na našem oddelku vseprisotno in nepogrešljivo.

Učenkam in učencem med drugim vedno ponudimo tudi kaj za prebrati. Nekateri ponudbo z veseljem sprejmejo in nam zaupajo svoj bralni seznam, druge pospremimo do naših knjižnih polic, da si sami kaj izberejo, ali pa jih izprašamo in jim poiščemo nekaj, kar jim je tako rekoč “pisano na kožo”, tretji pa dvakrat rečejo ne, tretjič le odkimajo z glavo, nato pa v njihovo sobo pridemo s svojo tisti trenutek najljubšo knjigo in začnemo brati verze. In poslušajo, spremljajo, so tiho in se umirijo ali pa po dnevih nemira celo sladko zaspijo.

So pa tudi takšni, ki imajo knjigo ali pa bralnik, poln knjig, že s seboj, poleg pa še starša, seveda tudi s svojo knjigo. In si oddahnemo. Danes bodo drugi navdihnili nas. Nam s sijem v očeh povedali o svoji najljubši knjigi. Nam dali novega zagona in bralnih idej.
Jutri pa pogumno naprej.

Urša Grum
april 2024

Lepljive kocke

Lepljive kocke so tiste kocke, ki se dotikajo s ploskvama, na katerih je enako število pik.

Na zgornji sliki so tri kocke v vrsti. Modra in zelena kocka se dotikata s ploskvama, na katerih so štiri pike, zelena in rdeča kocka se dotikata s ploskvama, na katerih so tri pike.

Vsota pik na zgornji strani je v obeh primerih devet. Za ti dve razvrstitvi kock bomo rekli, da sta enaki, čeprav je vrstni red pik različen.

Za naslednji izziv potrebuješ štiri kocke različnih barv.

V vrsto postavi štiri kocke tako, da bo vsota na vrhu od 11 do vključno 18, pri čemer se boš ves čas držal navodila, da se dotikajo s ploskvama, ki imata enako število pik.

Na primer: vsota 11.

Irena Nemanič
april 2024

30. bolnišnične olimpijske igre

Telovadnica na URI Soča je bila v sredo, 17. aprila 2024, pripravljena na velik športni dogodek – na 30. bolnišnične olimpijske igre.
Učenci Bolnišnične šole na URI Soča in drugošolci OŠ Ledina so skupaj v paru preizkušali svoje gibalne spretnosti in zmožnosti v igrah vožnja s kolesom ali z vozičkom, tobogan bovling (prilagojeno kegljanje) in curling (prilagojen za tekmovanje v dvorani). Vseh olimpijcev skupaj je bilo 47.
Pred začetkom iger so obiskovalci, starši, sorojenci, povabljeni gostje in ostali dobili medalje zahvale, da so se udeležili jubilejnih 30. bolnišničnih olimpijskih iger in da so vseh 30 let s svojim sodelovanjem, spoštovanjem, prijateljstvom, povezanostjo podpirali bolnišnične olimpijske igre.

Častna gostja 30. bolnišničnih olimpijskih iger je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je s slavnostnim govorom odprla jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre.
Sledila je bolnišnična olimpijska himna, ki so jo zapeli učenci 2. a razreda OŠ Ledina pod vodstvom razredničarke Natalije Rožnik.
V imenu vseh tekmovalcev 30. BOI je zaprisegel učenec Bolnišnične šole Urh, fair play prisego pa so izmenično brale učenke Bolnišnične šole in OŠ Ledina – Kaja, Klara in Ema.
Posebna čast, prižig olimpijskega ognja, je tokrat pripadla sedmošolki Bolnišnične šole Nuši in nekdanjemu smučarju tekaču Ivu Čarmanu.

Najprej je bila na vrsti igra vožnja s kolesom ali vozičkom, sledila je igra tobogan bovling, za konec pa so se naši mladi tekmovalci preizkusili v novi igri curling.

Po zaključku vsake igre je sledilo podeljevanje medalj. Ob zaključku tekmovanja pa so vsi tekmovalci, olimpijci, dobili priznanja in medalje zahvale za sodelovanje.
Mlade olimpijce so pri igrah vzpodbujali vrhunski slovenski športniki, ki so bili velika motivacija za mlade tekmovalce: Petra Majdič, Jakov Fak, Neja Filipič, Mateja Pintar Pustovrh, ter vrhunski parašportniki, ki so bili kot osnovnošolci tudi sami tekmovalci na bolnišničnih olimpijskih igrah: Robi Bojanec – parakošarkar, Gal Jakič – parasmučar, Jernej Slivnik – parasmučar in Lena Gabršček – odbojka sede.
Zaključne misli s čestitkami za sodelovanje vsem udeležencem je povzela Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Donator celostne podobe dogodka je bilo podjetje Span d.o.o. Slovenija. Še posebej se zahvaljujemo ge. Branki Kapš Klemenčič in g. Ivu Rojcu iz podjetja Span za ideje, pomoč in sodelovanje.

Ko sodelujemo, zmagujemo!

Fotografije: Vasja Miloš Jovanović

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2024

Škratki počutja

Na oddelku je v mesecu aprilu nastala posebna knjižica z naslovom Škratki počutja. To je zbirka šestih pesmic, ki jih je napisala dijakinja 1. letnika, za ilustracije pa je poskrbela učenka 8. razreda. Kot je avtorica zapisala v uvodu, je knjižica napisana in ilustrirana z mislijo na otroke. Otroci s pomočjo škratkov spoznavajo osnovna počutja v svojem telesu.

Ker nas je vsebina knjižice res navdušila, smo knjižico predstavili vsem na oddelku. Starejše učenke in učenec ter delovna terapevtka so pripravili sceno in vse potrebno za pravo predstavo, mlajši učenci pa smo se preoblekli v škratke in prebrali vsak svojo škratjo pesmico.

Scena

Pesmice škratkov počutja

Pesmice škratkov počutja

Na koncu predstave sta nas dve škratici odpeljali še v čarobni svet akrojoge.

Akrojoga

Čarobnost predstave nas je vse skupaj začarala. V prijetnem vzdušju smo z avtorico in ilustratorko še malo poklepetali ter se posladkali s sladkimi mafini.

Škratki počutja v nas so vsak dan,
ne bojte se jih, ko pridejo na plan,
raje z njimi preživite dan.
Verjemite, vsak nekaj nas uči.
Kaj?
To veste le Vi.
Želimo pa Vam,
da škratek Veselko je z vami vsak dan.

 

Nežka Dakskobler Markoč
april 2024

Učenec se predstavi

Živjo. Moje ime je Ivan, star sem 8 let in sem iz Ukrajine. Rodil sem se v čudovitem mestu Evpatorija na obali Črnega morja. To je turistično mesto z modrim morjem in svežim zrakom. Potem sem se preselil v drugo lepo mesto, Herson, na bregovih mogočne reke Dneper. Ukrajina je po površini največja država v Evropi. Pred vojno je v njej živelo 46 milijonov prebivalcev.
Zdaj že skoraj eno leto in pol živim v Sloveniji. Tukaj mi je zelo všeč, ampak pogrešam dom in čakam na konec vojne v Ukrajini. Ukrajina ima enako kot Slovenija lepo naravo. Tam so gore, veliko rek, jezer in gozdov. In tudi tam živijo zelo prijazni in prijetni ljudje.
Ta sestavek sem napisal tudi v ukrajinščini, v cirilici. Vidite lahko, da imamo čisto drugačno pisavo.

Ivan, 2. razred

Mojca Topić
april 2024