Vpliv kulture na zdravje

Kultura se izraža in kaže na različne načine. V vsakdanji rabi govorimo o popularni, potrošniški kulturi, kulturnem boju, poslovni kulturi, francoski kulturi, bralni kulturi in kulturi izražanja. Prav tako se moramo znati kulturno obnašati, na vrtu pa gojimo kulturne rastline. Malo starejši izraz kulturo povezuje tudi s športom; fizkultura oz. telesna kultura. Najpogosteje pa izraz kultura povezujemo z umetnostjo; literarno, likovno, glasbeno, filmsko, gledališko, plesno, arhitekturno, sakralno. Če oboje združimo, nas kultura privede do vsem znanega slogana: ”Zdrav duh v zdravem telesu”.

Lahko bi rekli, da kultura vpliva tudi na naše doživljanje bolezni. Bolezen, slabo počutje, oviranost in bolečina so na eni strani biološko dejstvo, vendar pa kultura, v najširšem pomenu besede, vedno pozitivno in blagodejno vpliva na naše počutje. Zato smo se na oddelku iz srca razveselili obiska  odličnega parašportnika, gospoda Matjaža Bartola, ki nam je predstavil, kaj vse zmoremo, ko mislimo, da ne zmoremo, in nas navdušil za parašportno disciplino boccia, in italijanskega pisatelja Alberta Lota, ki nam je skozi slikanico Ujel sem škrata pokazal, da naša domišljija nima meja, ter umetnic Katarine Mala in Nike Brgant (gledališča KUD Teater za vse), ki sta nam z glasbeno lutkovno predstavo Šivilja in škarjice pričarali nasmeh na usta in dobro voljo za popotnico.

Šivilja Bogdanka vztrajno, dan za dnem, šiva in reže, šiva in reže, šiva in reže za grajsko gospo. Potem pa nekega dne dobi čarobne škarjice, ki jo ubogajo na ukaz: »Škarjice hrustalke, po mizi bežite, jopico mi urežite!«

Alberto Lot nas je s svinčnikom popeljal na domišljijsko potovanje. Spretno nas je vodil v svet risanja škratov, ki so lahko očarljiva bitja, ne pa vedno.

Kultura telesa oz. skrb za telo. Boccia je športna panoga, primerna za gibalno ovirane posameznike.

 

Vse šolsko leto smo brali, pisali, sestavljali, risali in se učili. Sedaj pa je čas za zaslužene počitnice!!!

 

Ana Dobovičnik
junij 2024

Drzni eksperimenti

Na oddelku nas je obiskal gospod Marko Jeran, kemik, zaposlen na Institutu Jožef Stefan. S svojim obiskom je otroke, mladostnike, starše in zaposlene na oddelku navdušil nad znanostjo.
Z zanimivimi in včasih prav adrenalinskimi poskusi nas je prepričal, da znanost in kemija nista zapleteni in dolgočasni, temveč sta lahko zabavni in razumljivi ljudem najrazličnejših starosti.

Privlačna in skrivnostna moč znanstvene kemije

Z lučko smo opazovali mešanico plinov iz zraka, ki je bila ujeta v balonu. Tekoči dušik v steklenički je vedno znova izstrelil pokrovček, nato pa puhal dim iz steklenice kot parna lokomotiva. Banana, namočena v tekoči dušik, je postala trda kot kladivo in smo z njo lahko zabijali žeblje. Zakurili smo ogenj in ustvarjali fluorescentne barve. Na koncu smo po tleh polili tekoči dušik in očistili našo teraso.

 

Več o zabavnih poskusih si lahko ogledate na povezavi: Šov eksperimentov BLISK IN GROM (arnes.si)

Ana Dobovičnik
maj 2024

Opis živali

Četrtošolec Oskar je moral za oceno pri slovenščini pripraviti govorni nastop – opis živali.
Opis živali je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti živali, tj. zunanjost, življenjski prostor oz. bivališče, prehranjevanje, razmnoževanje in uporabnost oz. posebnost. Oskar si je za opis izbral domačo ljubljenko, kokeršpanjelko Glorijo. V knjigi o psih in na internetu je poiskal čim več podatkov o tej pasmi in jih uredil v miselni vzorec, ki je bil razporejen po ključnih besedah. Nato pa je miselni vzorec pretvoril v besedilo, pri čemer je upošteval nekaj pravil:
– opis napiši na poseben list,
– na vrhu napiši naslov z rdečo barvo,
– besedilo členi na odstavke po ključnih besedah,
– opis začni z opisom zunanjosti,
– tvori lepe, bogate povedi,
– ne strpaj vseh bistvenih podatkov v eno poved,
– pazi na slovnično pravilnost,
– piši v sedanjiku.

Opis živali

Moja psica Glorija
Glorija spada v pasmo kokeršpanjel serc. Kokeršpanjel izvira iz Španije, od tam so jih naselili v Anglijo in po celi Evropi.
Glorija je majhna, velika je približno 40 cm. Njena dlaka je črno-bela in srednje dolga. Je ravna, razen na ušesih je valovita. Tehta 10 do 12 kg. Ima elegantno glavo s štirioglatim gobčkom in poudarjenim smrčkom.
Kokeršpanjeli se razmnožujejo znotraj svoje vrste. Preveriti je treba zdravstvene in genetične stvari. V enem brlogu je od 5 do 9 mladičev. Samica koti enkrat na leto, in sicer 63 dni.
Zanje primeren življenjski prostor je hiša z vrtom ali stanovanje. Potrebujejo veliko aktivnosti zunaj, da se ne zredijo.
Prehranjujejo se s surovim mesom, hrano za pse in briketi. Hraniti jih moramo zelo počasi. Hrane ne smemo puščati zunaj, ker jo takoj pojejo.
Ti psi so zelo dobrodušni in želijo svojemu lastniku vedno ugajati. Primerni so za družine z otroki. So tudi psi vodniki, zato so primerni za starejše ljudi.
Glorijina posebnost je, da se je skotila z volčjim žrelom. To pomeni, da ima razklano nebo. Alergična je na ribe. Če poje ribo, dobi epileptični napad. Zelo je požrešna.
Glorijo imam zelo rad. Komaj čakam, da se pozdravim, da se bova lahko spet crkljala.

Oskar, 4. razred

Ključne besede so besede s širšim pomenom.

To so pojmi, o katerih govori določeno besedilo.
Bistveni podatki so tisto, kar besedilo pove o posamezni ključni besedi.

Glorija

Tudi številni drugi učenci imajo doma kužke, ki jih imajo nadvse radi. Svoje ljubljenčke so upodobili na svojevrsten način, iz papirja in stiropora.

Kužek iz srčkov

 

Kužek iz stiroporne žogice

Ana Dobovičnik
april 2024

Tekme, zmage in porazi so tako v športu kot tudi v bolezni

Profesionalni športniki živijo v svetu tekem, zmag in porazov. Vendar so prav ti športniki tudi nadvse srčni ljudje, ki presežejo meje športnega igrišča in se dotaknejo srca. Takšna sta bila tudi nedavna obiska športnikov na našem oddelku, ko so nas obiskali hokejisti HK SŽ Olimpija in košarkar Goran Dragić. Podali so se v bolniške sobe, da bi razveselili male borce in jim prinesli kanček veselja ter upanja. Na bolniških hodnikih sta se združila svet športa in poguma.

Obisk košarkarja Gorana Dragića

Goran Dragić je priznani slovenski košarkar, prepoznan tako doma kot v tujini. Kot član slovenske košarkarske reprezentance je dosegel 1. mesto na EP 2017, sicer pa je vrsto let igral v ligi NBA.

Nedavno nas je obiskal na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer je presenetil in razveselil bolne otroke. Srčni košarkarski junak je dokazal, da ni samo zvezda na igrišču, ampak tudi pravi srčen človek. Na oddelku je poklepetal z bolnimi otroki in mladostniki, jih obdaril s simboličnimi darili in se z njimi fotografiral, da jim bo srečanje ostalo v trajnem spominu. S svojim obiskom je polepšal dan bolnim otrokom in osebju na oddelku.

Gogi je s svojo prisotnostjo na kliniki pokazal svojo srčnost in se izkazal kot vzor ter navdih mladim oboževalcem.

Hokejisti HK SŽ Olimpija na obisku

Igra hokeja je sestavljena iz treh tretjin po 20 minut, v njej pa se spopadeta dve moštvi, od katerih vsako sestavlja 6 aktivnih igralcev. Cilj moštva je, da hokejski plošček čim večkrat pristane v vratih (golu) nasprotnika. Ob neodločenem rezultatu ob koncu igre lahko pride do podaljškov ali kazenskih strelov.

Obvezna oprema: drsalke, palica, plošček (pak), čelada, rokavice in ostala zaščitna oprema (ščitnik za vrat in grlo, ščitniki za zobe).

Mladi hokejisti HK SŽ Olimpija so nam predstavili pravila igre in obvezno opremo. Čeprav so bili v pižami, so opremo preizkusili tudi naši učenci, nato pa so se kar na bolniškem hodniku preizkusili v dvoranskem hokeju. Čeprav je oprema zelo težka, so s palico zagreto vodili plošček vse do gola, kjer so nekajkrat uspešno premagali tudi profesionalnega vratarja. Ha, morda pa bo ravno kdo izmed naših učencev postal slovenska hokejska zvezda.

Hokejisti HK SŽ Olimpija so nas navdušili za igro hokeja.

Ana Dobovičnik
marec 2024

Kultura v bolnišnici

Preživeli smo prijeten in kulturno obarvan mesec februar. Praznovali smo slovenski kulturni praznik, se družili s Primožem Suhodolčanom, ustvarjali s pedagoginjami iz Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti ter spoznavali slovensko kulturno dediščino.

Kulturni dan Prešernovanje

Slovenski kulturni praznik, dr. France Prešeren

Kultura in umetnost
Slikanica Plastelinčica in časopis najmlajše bralce seznanja s pojmom kultura in jim razkriva različna umetniška področja. Muzejski pedagoginji iz MG+MSUM sta učence preko slikanice nagovorili h kreativni igri s plastelinom. Pod njihovimi spretnimi prstki so nastali čudoviti in unikatni izdelki.

MG+MSUM: Plastelinčica in časopis

Kultura branja
Obiskal nas je mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. S humorjem in otroško radoživostjo nas je popeljal v svet svojih knjižnih junakov. Nasmejal nas je, predvsem pa nas je svojim iskrenim nastopom prepričal, da je branje knjig lahko zabavno.

Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan

Kulturna dediščina
Hrupni obhodi najrazličnejših mask so želeli v preteklosti prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter obenem zbuditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. Danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in vsaj za hip postane, karkoli si želi. Tudi mi smo na pustni torek bolnišnične pižame nadomestili s pisanimi maskami in kostumi ter za kratek čas postali nepremagljivi v svojih preoblekah.

Pust – čas, ko smo lahko vsaj en dan nekdo drug.

Ana Dobovičnik
februar 2024

 

Naša mala knjižnica

Bolnišnične vzgojiteljice so se v letošnjem šolskem letu pridružile projektu Naša mala knjižnica, ki je namenjen promociji bralne kulture pri otrocih. V sodelovanju z oddelčno vzgojiteljico Janjo Jamnikar se v projekt branja vključujejo tudi šolarji 1. triade.

V okviru projekta so vzgojiteljice pridobile paket visokokakovostnih knjig z izbranim naborom slikanic
in Ustvarjalniki, ki otrokom po branju ponujajo poustvarjanje, razmišljanje o vsebini in jih motivirajo k nadaljnjemu branju. Seveda pa branje ni omejeno zgolj na izbor priporočenih knjig, temveč otroke spodbujamo k branju raznovrstnih literarnih del, ki jih imamo na razpolago v oddelčni knjižnici. Branje otrok beležimo in tako z vsakim dnem podaljšujemo naš bralni vlakec prebranih knjig.
Da bi otroci v branju lahko uživali v miru in udobju, jim je vzgojiteljica Janja pripravila prav poseben prostorček. Izvirno in udobno opremljen bralni kotiček, ki sam po sebi vabi, da se pogreznemo v njegovo udobje in potopimo v svet pravljic.

Bralni kotiček in bralni vlakec

Med priljubljenejšimi knjižicami, ki jih beremo v okviru projekta, je slikanica Ujel sem škrata. Vzgojiteljica Janja je bralno izkušnjo nadgradila z navihanim škratkom, ki nas spremlja ob branju, in didaktično igro, v kateri se preizkusimo po branju.

Ujel sem škrata.

»Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.« – Neil Gaiman

 

Ana Dobovičnik
januar 2024