Jogurtova torta z jagodami brez peke

Mesec junij nas je že pošteno ogrel. Vročina nikakor ne pojenja. Iščemo prijetno senco mogočnih dreves ter rek in jezer, da nas ohladijo. A včasih bi si želeli ohladitev le s preprosto sladico, pa si v tej vročini ne upamo segreti pečice.
Levčki smo poiskali recept za sladico, za katero potrebujemo le nekaj časa in hladilnik ali zamrzovalnik.
Vam je vroče? Se vam cedijo sline?
Priporočamo vam, da pripravite slastno jogurtovo torto z jagodami in se ohladite.

Za pripravo potrebujete naslednje sestavine:
• 250 g navadnih piškotov,
• 125 g masla,
• 4 jogurte v lončku,
• 350 ml sladke smetane,
• 6 velikih žlic sladkorja,
• 1 vanilijev sladkor,
• 1 veliko žlico limoninega soka.
• 2 paketa želatine v prahu (en paket zadostuje za 6 listov želatine) in
• 250 g jagod.

Najprej zmeljete piškote in jih stresete v večjo posodo. Odtehtate maslo in ga na štedilniku stopite.

Priprava piškotov in masla.

Stopljeno maslo vlijete v zmlete piškote in dobro premešate. Dobljeno zmes vsujete v pekač, ki ga najprej obložite s peki papirjem. Zmes enakomerno razporedite po pekaču. Pekač postavite v hladilnik ali zamrzovalnik za najmanj pol ure, da se zmes strdi.

Priprava biskvita brez peke.

Jogurt, sladkor, vanilijev sladkor in limonin sok počasi zmešate in dodate dva paketa želatine v prahu.

Priprava jogurtove kreme.

¸

Sladko smetano stepete in jo počasi umešate v jogurtovo kremo.

Priprava sladke smetane.

Jagode očistite, operete in jih narežete na majhne koščke. Koščke vmešate v jogurtovo kremo. Dobljeno kremo namažete na biskvit iz piškotov. Torto po vrhu okrasite z jagodami. Tako pripravljeno torto postavite v hladilnik ali zamrzovalnik za nekaj ur, da se želatina strdi.

Priprava jogurtove torte z jagodami.

Torto vzamete iz hladilnika in jo narežete na manjše kose, s katerimi se prijetno osvežite in ohladite.

Slastna jogurtova torta z jagodami.

Želimo vam, da bi uživali v šolskih počitnicah in vročem poletju ter se hladili s prijetnimi dogodivščinami in slastnimi sladicami.
Srečno in dober tek.

Nežka Dakskobler Markoč
junij 2021

Jabolčna pita

Pa smo kuharski mojstri spet nazaj.
Mesec maj nam je prinesel obilo šolskega dela in obveznosti. Učili smo se, raziskovali, odgovarjali na ustna ocenjevanja in se potili ob pisnih preverjanjih. Ugotovili smo, da bomo potrebovali še dodatno moč in energijo, zato smo se močno razveselili predloga osmošolca, da bi spekli jabolčno pito. Verjeli smo, da nas bo pita podkrepila in nam vlila novih moči.

Zavihali smo rokave in se lotili dela. Začeli smo s pripravo nadeva. Zanj smo potrebovali:
1 kg jabolk,
80 g sladkorja,
cimet,
limonin sok.
Najprej smo oprali jabolka, jih olupili in narezali na krhlje ter naribali. Naribanim jabolkom smo dodali sladkor, vanilin sladkor, cimet in limonin sok ter vse skupaj dobro premešali. Nadev smo pokrili s folijo in ga postavili v hladilnik.

Priprava nadeva.

Zdaj smo se lotili testa.
Za pripravo testa smo potrebovali:
350 g moke,
½ vrečke pecilnega praška,
120 g sladkorja v prahu,
1 vrečko vaniljinega sladkorja,
150 g masla,
2 rumenjaka,
4 žlice kisle smetane.
Najprej smo moko in pecilni prašek presejali v veliko posodo. V moko smo dodali na majhne koščke narezano zmehčano maslo, sladkor in vanilin sladkor, oba rumenjaka ter kislo smetano. Vse skupaj smo zmešali v testo.

Priprava testa.

Testo smo razdelili na dve enaki polovici. Prvo polovico smo raztegnili čez pekač. Robove smo pustili dvignjene. Iz druge polovice testa smo narezali trakove.

Priprava jabolčne pite.

Prvo plast smo obložili z jabolčnim nadevom. Čez jabolčni nadev smo položili trakove iz testa. Naša jabolčna pita je bila pripravljena za peko.

Priprava jabolčne pite.

Pečico smo ogreli na 160 stopinj, v njej pa pekli pito 45 minut.
Pečena pita je tako dišala, da je iz vseh sob na oddelku privabila otroke in odrasle. Nismo uspeli dočakati, da se pita popolnoma ohladi. Še mlačno smo razrezali na koščke in se z njo vsi skupaj posladkali.

Jabolčna pita.

Bila je odlična in ne boste verjeli, res nam je povrnila moči.
Ne verjamete?
Recept imate, zato zavihajte rokave še vi in si s pito povrnite moči.

Pa dober tek.

Nežka Dakskobler Markoč
maj 2021

Ohrani(mo) naš planet

V bolnišnični šoli naše učenke pridno ustvarjajo, zato so se tudi tokrat odzvale zanimivemu povabilu k sodelovanju. V okviru projekta Dobre vesti iz naše šole in našega mesta/kraja je bil namreč razpisan novinarsko-literarni natečaj z naslovom Plastika v okolju in umetnosti.

Učenke so pomislile na mnogotera sporočila o varstvu okolja v medijih, v svojih prispevkih pa so razmišljale o tem, kaj bi nas popeljalo k čistejšemu okolju. Ugotavljale so, da to ni zgolj posameznikova naloga, ampak moramo za lepši in boljši svet poskrbeti vsi ljudje.

 

Plastika

Plastika obkroža me,
povsod veliko preveč je je.
Včasih uporabna,
v okolju ogabna,
paketi veliki so
v plastiko oviti …
Želve uboge tarejo
plastične nadloge,
ko v vrečko ujamejo se.
Dajte, ljudje, ločevati smeti
in manj plastičnih vrečk uporabljati!

Neža, 6. razred

 

O, Zemlja

O, Zemlja, nesrečna, draga ti domača,
kjer prebivalstvo mirno onesnažuje,
ob omembi krčenja pragozda z roko zamahuje,
le kje se najde kdo, ki gradnjo tovarn še zavrača.

Podjetniška ideja zvita je kot kača,
ki vse, kar ji pride na pot, zaničuje
in brez milosti planet uničuje,
pomembna ji je le visoka plača.

Kdor se zaveda, kam vse to privede,
je pravi okoljski aktivist,
naj ga le denar ne zmede.

Kdor si želi biti Zemlji v korist,
tega naj v življenju prava pot privede,
saj bo uspešen le, če ga ne omami zavist.

Brina, 8. razred

 

Manja Žugman
april 2021

Svetovni dan poezije

V mesecu marcu smo nadaljevali z branjem. Tokrat smo se ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, posvetili poeziji. Brali in spoznavali smo pesmi Ferija Lainščka, letošnjega Prešernovega nagrajenca, nekaj pesmi pa smo prepustili tudi izboru naših učenk in učencev.
Izvedli smo anketo, rezultate pa v nadaljevanju delimo z vami, prav tako pa vas vabimo k branju poezije.
Učenka Alina je napisala svoje doživljanje ob pisanju pesmi in pesem posvetila dnevu poezije.

V anonimni anketi je sodelovalo dvanajst šolarjev, šolark (v nadaljevanju šolarji), starih od dvanajst do osemnajst let.
Ugotovili smo, da:
• je bilo pet šolarjev seznanjenih, da je 21. marec svetovni dan poezije,
• jih pet od njih bere poezijo,
• je pet šolarjev že pisalo pesmi kot šolsko obveznost, štirje šolarji pišejo pesmi zase, en šolar je že pisal pesmi kot šolsko obveznost in jih piše tudi zase, le en šolar še ni imeli izkušnje s pisanjem pesmi.

Šolarji, ki pišejo pesmi zase, so navajali, da največkrat pišejo o:
• dogodivščinah,
• o svojih čustvih,
• ljubezni,
• življenju,
• trenutnem navdihu.

Šest šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesmi, ki jih priporočajo v branje:
• France Prešeren: Povodni mož, Po železni cesti, Apel in čevljar,
• Tone Pavček: Nova faca,
• Feri Lainšček: Prosti čas,
• Jacques Prevert: Barbara.

Devet šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesnike:
• France Prešeren,
• Dragotin Kette,
• Feri Lainšček,
• Tone Pavček,
• Andrej Rozman Roza,
• Mak Dizdar.

Šest šolarjev priporoča v branje naslednje pesniške zbirke:
• France Prešeren: Poezije,
• Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart: Pesmi štirih,
• Mak Dizdar: Modra rijeka.

Doživljanje ob pisanju pesmi

Ko pišem pesmi, se počutim živo. Včasih si predstavljam, kako del sebe izlivam na papir.
Prvič sem se s poezijo srečala, ko sem bila še v vrtcu. Spomnim se, kako sem mamo opazovala pri pisanju. Danes se zavedam, da smo ji bili navdih za ustvarjanje mi, njeni otroci. Ko sem jo nekaj časa opazovala, sem se še sama lotila pisanja. Na začetku sem pisala bolj o pojavih, kot so letni časi, čez nekaj časa pa sem začela na papir izlivati svoja čustva.
Pisanje se mi zdi odličen način za sproščanje in izražanje samega sebe. Če opazujem sebe, bi pisanje opisala kot terapevtsko, saj sem se s poezijo naučila največ o sami sebi.
Svetovni dan poezije se mi zdi pomemben, saj je dober način za ozaveščanje ljudi o poeziji. Na takšen način lahko ljudem poezijo približamo.
Pomembno se mi zdi tudi zato, da se tudi tisti, ki pesmi že pišemo, spomnimo, kako ob tem uživamo in podoživljamo občutke ob pisanju.
Alina, 9. razred

Dan poezije

Enaindvajsetega svetovni dan se praznuje,
ko pesnik besede v verze oblikuje.
Da drugi pomladni dan bo vesel,
pesnik bo jubilej imel.

Izraža se iz srca,
saj veliko domišljijo ima.
Piše s srcem, ne le z glavo,
uporablja žilico ta pravo.

Vsak pesnik v pisanje
vključuje čustvovanje.
Ne uporablja le vejice in pike,
temveč besede male in velike.

Alina, 9. razred

Pomlad

Vabimo vas k branju poezije in vam želimo prijeten začetek pomladi.

Branka Žnidaršič
marec 2021

Dejavnosti v času korone – ŠE VEČ O BRANJU

Tudi februarja so si naše učenke in dijakinje prosti čas najpogosteje krajšale z branjem.
Zagotovo je bilo branje zanje tokrat še bolj zanimivo in edinstveno doživetje, saj so si izdelale svoje bralne kazalke.

K branju smo tudi vas spodbujali že prejšnji mesec, med drugim tudi s seznamom knjig. Tokrat pa so vam učenke in dijakinje pripravile še kratke predstavitve svojih najljubših knjig. Upamo, da vam bomo na tovrsten način izbiro še nekoliko olajšali, saj vemo, da je na knjižnih policah knjig res veliko.

Mende Nazer in Damiew Lewis: Sužnja
Sužnja je avtobiografija, ki govori o suženjstvu. Je izjemen prikaz temne plati človeštva, ki izkorišča sočloveka in ga ima za manj vrednega. Govori o vseh tegobah in stiskah, ki jih prestaja Mende, ter kako jih odpravimo. Kljub temačnosti teme se zgodba srečno konča, marsikdaj pa ni tako. Knjiga nam odpira vprašanja o enakosti in trgovanju s sužnji.

James Dasher: Labirint
Je fantazijsko-pustolovska knjiga, ki govori o tem, kako okrog trideset mladih fantov poskuša preživeti in pobegniti iz ogromnega labirinta, v katerem so ujeti. Priporočala bi jo, ker ima veliko zanimivih zapletov in je napeto branje vse do konca.

John Green: Lažna mesta
Govori o fantu Quentinu, ki mu je všeč Margo. Neke noči se ta pojavi pred njegovim oknom in se skupaj odpravita v razburljivo noč. Naslednji dan pa Margo izgine in Quentin se s tem ne more sprijazniti, zato se odloči, da jo najde z namigi, ki jih je pustila za sabo.

Andy Weir: Marsovec
Knjiga govori o astronavtu, ki se po nenadni evakuaciji znajde na neposeljenemu planetu. Skozi zgodbo spremljamo njegovo iznajdljivost, vztrajnost in željo po preživetju.

Vinko Möderndorfer: Kit na plaži
Knjiga govori o najstnici Niki, ki je zgovorna, lepa in med sošolci priljubljena. S starši se preseli in zadnji dan osnovne šole konča drugje. Nika pa že dolgo časa varuje skrivnost in si želi, da zanjo ne bi izvedel nihče. Knjigo bi zelo priporočala, ker je zanimiva, hkrati pa tudi poučna. Iz te knjige se lahko veliko naučimo, saj govori o sprejemanju drugačnosti.

Adam Silvera: L’ultimate notte della nostra vita
Knjiga govori o dveh fantih, ki imata samo še en dan življenja. Spoznata se preko aplikacije in se odločita, da bosta skupaj preživela njun zadnji dan.

Devetošolka Tina pa nam je zaupala, da večkrat rada vzame v roke nalivno pero in se preizkusi v pisanju pesmi. Eno izmed teh je delila z nami. Uživajte!

 

ŽELJA
Nekaj je v tebi,
globoko notri skrito,
čutiš nekaj v sebi,
v srcu je zabito.

Nekaj tiho govori,
ti poslušaš glas,
plamen nežen ti gori,
smeji se tvoj obraz.

Tih šepet postaja,
bolj in bolj močan,
kakor pes zalaja,
s srečo obsijan.

Poln glas veselja,
nič več ni zaspan,
to je tiha želja,
ki prišla je na dan.

Tina, 9. razred

Tjaša Zver
februar 2021

Dejavnosti v času korone

BRANJE

Že prejšnji mesec smo skupaj z učenci na oddelku ugotavljali, da sedanji epidemiološki položaj od nas zahteva veliko prilagajanja in da se je naš način življenja korenito spremenil. Ne le da šola poteka na daljavo, veliko manj je tudi neposrednih stikov in druženja z vrstniki, veliko več časa preživimo doma.

Z učenkami in dijakinjami na oddelku smo se pogovarjale, kako se lahko tudi v teh posebnih razmerah “zamotimo” in preživljamo prosti čas z dejavnostmi, ki nas sproščajo in ob katerih se zabavamo. Dekleta so imela vrsto predlogov, kaj vse se da početi doma, npr.: skrb za domače živali, gledanje filmov, preživljanje časa na telefonu, ohranjanje stikov z vrstniki po socialnih omrežjih, igranje računalniških in družabnih iger, kartanje z družinskimi člani, kuhanje, pomoč pri gospodinjskih opravilih …

Ob pogovoru in naštevanju vseh teh idej pa je bila prva misel vseh deklet – branje. Povedale so, da rade berejo različne zvrsti knjig – kriminalke in grozljivke, biografije, ljubezenske, pustolovske in fantazijske romane, znanstveno fantastiko pa tudi poezijo. Nekatera dekleta so se tudi že preizkusila v pisanju zgodb in pesmi.

Tudi v bolnišnični šoli naše učence in dijake spodbujamo k branju, saj se strinjamo z mnenjem ameriškega pisatelja Lewisa Timberlaka, ki pravi: “Ko se znajdete v težavah, z branjem pozitivnih, spodbudnih besed črpate moč in dobivate pogum za naprej.” Učenci, ki radi in več berejo, za svoje bralne dosežke v bolnišnični šoli prejmejo tudi posebno priznanje, Robinzonovo bralno značko.

Robinzonova bralna značka.

In zakaj ravno branje? Med dekleti se je razvila zelo zanimiva razprava o tem, kaj jim branje pomeni. Nekaj njihovih misli si lahko preberete spodaj.

Zakaj berem?

Da se boste tudi vi lahko sprostili, zamotili ali potopili v svoj domišljijski svet, so dekleta pripravila seznam knjig, ki jih priporočajo v branje. Predlogi so tako raznovrstni, da boste med njimi zagotovo našli takega, ki vas bo pritegnil v magični svet branja.

Seznam knjig.

Dodano vrednost našemu seznamu prinašajo knjige v italijanskem jeziku. Naša osmošolka pravi, da vam ne bo žal, če izberete katero izmed naslednjih knjig. Seveda pa se morate prej naučiti italijanščine.

Seznam knjig v italijanskem jeziku.

Zbrane ideje o branju so že dobile svoje mesto tudi na plakatu, ki so ga dekleta poimenovala kar koronaaktivnosti. Zagotovo se bo na njem v prihodnjih mesecih znašlo še veliko zamisli za sproščeno in dejavno preživljanje prostega časa, tudi če moramo biti večino časa doma ali v bolnišnici.

Plakat.

Tjaša Zver
januar 2021