Doživetja v naravi

Mesec junij smo letos preživeli malo drugače kot druga leta. Posebej smo bili pozorni na razkuževanje rok in nošenje mask. Šolsko delo je spet potekalo v živo. Učenci so tako dobili razlago pri tisti snovi, kjer so jo najbolj potrebovali. Radi so tudi pripovedovali o svojih doživetjih v naravi in pisali o njih.

Ladjica
Prosti čas rad preživljam v naravi. Nekega dne smo se s starši, z bratom in s sestro odločili, da bomo naredili ladjico. V gozdu smo poiskali les, ga odnesli domov in ga obrusili. Iz njega smo najprej izrezali spodnji del in potem še zgornji del. Iz papirja smo naredili jambor, iz lesenih vej pa stebre. Vse to smo prilepili na spodnji del ladjice.
Potem smo šli k potoku in jo spustili po vodi. Nekaj časa je ladjica plavala in smo se zelo zabavali. Ker je zelo pihalo, se je potopila. Pobrali smo jo, jo popravili in ponovno spustili po vodi. Bilo je lepo. Ko smo se naveličali, smo se odpravili domov in s seboj vzeli tudi ladjico. Shranil sem jo na okno, kjer še vedno stoji.
Martin, 7. razred

Slovenija – dežela naravnih lepot
V petem razredu smo pri predmetu družba spoznavali Slovenijo. Napočil je čas, da se odpravimo tudi kaj pogledat. Šli smo na sever Slovenije, kjer smo se ustavili pri velikih slapovih. Eden mi je ostal še posebej v spominu, saj je bil zelo lep. Bil je velik, lepe turkizne barve in voda je bila neverjetno čista. Šli smo bližje, tako da smo lahko občutili vodo na licih, ko je zapihalo.
Nedolgo za tem dnem pa smo se odpravili še na kratko ekskurzijo. Bilo je nekaj novega, saj smo tri dni preživeli v šotorih zraven velikega jezera. Popoldan, ko je bilo vroče, smo se tudi kopali v njem. Po jezeru smo se peljali s kajaki. Zgodilo se je tudi, da je kdo padel iz njega, a je hitro priplaval nazaj.
Pravijo, da je Slovenija ena najbolj čistih držav, in to drži. Lahko smo veseli, da živimo v deželi, ki ima toliko naravnih lepot.
Nataša, 9. razred

Na morju
Poleti grem s starši vsako leto na morje. Ko sem bil mlajši, smo na obali gradili peščene gradove, lovili ribe in plavali. Sedaj grem najraje plavat v globoko vodo in tam iščem školjke.
Zvečer gremo v kamp in pojemo večerjo. Po večerji se umijemo in preoblečemo. Nato gremo s starši v mesto. Tam se sprehajamo in gledamo, kako ladje priplujejo v pristanišče. Ko smo utrujeni, gremo nazaj v kamp in zaspimo.
Viktor, 9. razred

Številna jezera krasijo labodi. Naši učenci jih dobro poznajo. V likovnih delavnicah smo jih gubali iz papirja. Mia je ob oblikovanju labodje družine sestavila naslednjo zgodbico.

Na labodjem jezeru
Nekoč je na labodjem jezeru živela srečna labodja družina: mama in dva otroka z imenoma Puhica in Sivka. Želeli sta si imeti še kakšnega prijatelja. A kaj, ko sta bili poleg njune mame Tine edini labodki v jezeru. Tako sta vsaj mislili.
V resnici sta bili v tem labodjem jezeru še dve labodki z imenoma Tinka in Tonka. Izgubili sta se, ko sta bežali pred divjimi lovci. Bili sta preplašeni in osamljeni. Jokali sta tri dni in tri noči, dokler nista zagledali te prijetne labodje družine in priplavali do nje. Sivka in Puhica sta se ju razveselili. Po enem tednu so postale labodke najboljše prijateljice. Tinka in Tonka sta jima povedali, kako sta se izgubili. Puhica, Sivka in mama so ju z veseljem sprejele v svojo družino.
V labodjem jezeru so vse skupaj srečno živele.
Mia, 2. razred

Mia, 2. razred: Srečna labodja družina.

Minca Gale
junij 2020

S slovensko ljudsko glasbo skozi mesec kulture

Včasih so ljudje prepevali ob različnih kmečkih opravilih. Pesem je spremljala košnjo trave, žetev, trgatev, ličkanje in podobno. Ljudem je pomenila sprostitev, zabavo, tolažbo in druženje. Nekatere izmed teh pesmi so zelo stare, za večinoma pa ne vemo, kdo jih je napisal in uglasbil. Pravimo jim ljudske pesmi. V mesecu februarju smo jih spoznavali, prepevali in o njihovi vsebini razmišljali ter se pogovarjali o načinu življenja naših prednikov.

Ljudske pesmi so učenci prikazali v različnih likovnih tehnikah.

Davor, srednješolec: Pleši, pleši, črni kos.

Anamarija, 8. razred: Ob bistrem potoku je mlin.

Likovne umetnine na to temo so nastajale tudi pri kolegici Tini Žvab, profesorici likovne umetnosti.

Maj, 1. razred: Šmentana muha.

Nina, 5. razred: Lepo je pomlad na svet.

Učenka je združila motiv srca in vsebino pesmi ter likovni problem toplih in hladnih barv.

Čeprav Slovenci veljamo bolj za pevce kot godce, smo ponosni na številna ljudska glasbila, na katera so godci igrali. Starejša in preprostejša glasbila so si ljudje izdelovali sami. Za njihovo izdelavo so uporabljali različne materiale, največkrat naravne. Mnoga glasbila so že pozabljena, na nekatera pa še igramo. Zahtevnejša, kot sta harmonika in citre, so nastala kasneje in so jih izdelovali posebni mojstri.

Z ljudskimi glasbili so se mnogi naši šolarji že srečevali in nanje tudi igrali. Bila so jim v veliko veselje.

Andrej je opisal, kako je dobil piščalko.

PIŠČALKA

Med ljudskimi glasbili mi je najljubša piščalka. Izdelaš jo lahko iz leske spomladi, ko se les zmehča in se lažje lupi. Ko sem bil manjši, smo šli s šolo v Kekčevo deželo, kjer so mi izdelali leseno piščalko. Nanjo sem zelo rad piskal in sem jo vedno nosil s seboj, če sem šel ven. Še sedaj jo imam nekje doma.

Andrej, 2. letnik

Poleg ljudskih pesmi in glasbil smo spoznavali ljudske običaje, kjer se poje, pleše in igra. Učenci iz Bele krajine so nam predstavili Jurjevanje. To je najstarejši folklorni običaj v Sloveniji. Letos bo potekalo med 17. in 21. junijem v Črnomlju. Tam bomo zagotovo lahko videli Zelenega Jurija.

 

Minca Gale
februar 2020

Zima

Z učenci smo razmišljali o tem, zakaj nastanejo letni časi. Informacije o tem smo iskali v učbenikih in na spletu. Ogledali smo si, kako se položaj Zemlje glede na Sonce spreminja skozi celo leto. Zemljina os vrtenja je namreč nagnjena na ravnino, po kateri Zemlja kroži okoli Sonca. Tako ob različnih letnih časih Sončevi žarki padajo na Zemljo pod različnimi koti. Posebej smo bili pozorni na položaj Zemlje v zimskem letnem času, ki traja od 21. decembra do 21. marca.

Za ta čas so značilne nizke temperature, zato se moramo toplo obleči. Narava počiva. V veliko veselje našim učencem pa je novo zapadli sneg. A letos ga še ni bilo prav veliko. Učenci so se radi spomnili svojih zimskih doživetij iz preteklih let, o njih pripovedovali in nekatera tudi zapisali.

Pasji iglu

Nekega snežnega januarskega dopoldneva sva se s sestro odločili narediti snežaka. Oblekli sva se in s seboj vzeli psičko Koro. Hodili sva po mehkem snegu, medtem ko je Kora skakala na vse strani in se veselila. Prišli sva na vrh hriba in začeli oblikovati prvo kroglo za spodnji del snežaka. Ugotovili sva, da je kepa res težka, in si domislili, da bi raje naredili iglu. Začeli sva z manjšim kepami in jih sestavljali v snežno trdnjavo. Kora se je medtem igrala v snegu ter tekala gor in dol po hribu. S sestro sva precej hitro končali iglu ter se začeli kepati. Kora se je z zanimanjem približevala igluju in čez čas tudi vanj vstopila. Bil ji je zelo všeč, saj je notri ostala precej časa. Zdi se mi, da je bil tisti dan za vse nas tri zelo prijeten.

Maja, 5. razred

 

Pingvinčkanje

V naši vasi je majhen hrib. Kadar je sneg, se z bratoma radi povzpnemo na vrh. Uležemo se na trebuh in se spuščamo navzdol. Temu pravimo pingvinčkanje.

Doroteja, 1. razred

Zanimalo nas je tudi življenje na skrajnem severu naše Zemlje, kjer imajo vse leto sneg, led in mraz. Tam živijo nekatere živali, ki se v teh razmerah počutijo neverjetno odlično. Spoznali smo življenje snežne sove, polarnega medveda, polarne lisice in snežne opice. Pri likovni umetnosti smo skupinsko ustvarjali snežno sovo.

Skupinsko delo: Snežna sova

Minca Gale
januar 2020

Ustvarjamo, obdarujemo in praznujemo

Mesec december nas z bogastvom praznikov ustvarjalno navdihuje. Miklavževo v nas prebuja dobroto, božič in novo leto pa nas spodbujata k ustvarjanju daril in voščil, s katerimi bi radi razveselili svoje domače, prijatelje, osebje v bolnišnici …

Tehniški dan, ki smo ga izvedli konec decembra, je bil namenjen prazničnemu obdarovanju. Učenci so izdelovali darila, voščilnice in okraske.

Za oblikovanje voščilnic smo uporabili odpadni dekorativni material, ki so ga za nas prihranili v bližnji cvetličarni. Skozi ves mesec december smo spoznavali zgodovino pisanja božičnih in novoletnih voščil ter izdelovali voščilnice v različnih likovnih tehnikah.

Žan je voščilnico namenil domačim.

Tea želi razveseliti svojo mamo.

Spoznavali smo različne materiale, predvsem naravne, ki jih lahko okrasimo in spremenimo v darila: kamne, storže, les …

Nika je pobarvala in okrasila papirnat krožnik, ki je dobil svoje mesto na steni učilnice.

Pod vodstvom kolegice Tine Žvab, profesorice likovne umetnosti, so učenci v eni izmed decembrskih likovnih delavnic s poslikavanjem ščipalk ustvarili prikupna darilca.

Zadnji dan pouka v tem koledarskem letu smo se spomnili državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.

Minca Gale
december 2019

Jesen

Dnevi postajajo vsak dan krajši. Jutra so pogosto meglena in hladna. Ptice selivke se odselijo v tople kraje. Veverice si nabirajo ozimnico. Medvedu se zgosti dlaka. Grozdje dozori. Na polju pobiramo poljske pridelke in zorjemo njive. V gozdu pobiramo kostanj in ga doma spečemo. Lovci pripravijo krmišča za divjad. Pticam stalnicam pripravljamo ptičje hišice, da bomo pozimi vanje nasuli semena. Narava se pripravlja na počitek. V šoli poteka intenzivno učenje. Veselimo se že praznovanj v decembru.

Tako so učenci opisovali jesen, v katero spada tudi mesec november.

Vsako leto znova nas navduši barvitost jeseni. Na podlago, ki smo jo ustvarili s toplimi jesenskimi barvami, smo odtisnili liste.

Drevo.

Gozd.

Barvitost jesenskih listov smo prikazovali tudi v tehniki praskanke.

Jesensko listje.

Lepota jeseni.

Kot vsako leto je tudi letos v novembru potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani Slovenski knjižni sejem. Istočasno smo v bolnišnični šoli izvedli kulturni dan z naslovom Bolnišnični knjižni sejem. Prav jesen je tisti letni čas, ko nas dolgi večeri vabijo k branju in spoznavanju novih knjig ter ogledu različnih kulturnih prireditev.

Minca Gale
december 2019

Naš pogled v vesolje

Beseda vesolje nas navdaja z občutkom neskončnosti in v nas prebuja veliko radovednosti. V mesecu oktobru smo ga na različne načine spoznavali. Ob pričetku meseca smo izvedli naravoslovni dan z naslovom Astronomija. Kolegica Natalija Podjavoršek, profesorica matematike in fizike, je učencem predmetne stopnje in srednješolcem predstavila zahtevne vsebine na temo Zvezde na našem nebu: Kako je nastalo vesolje, Kaj je črna luknja, Nastajanje in umiranje zvezd, Zvezdne karte in njihova uporaba. Skozi skrivnosti vesolja je naše šolarje vodila z zelo zanimivimi poskusi.
Z učenci prve in druge triade smo v drugem delu naravoslovnega dne spoznali, kako nastaneta dan in noč, zakaj imamo zdaj jesen, lunine mene, naše osončje in delovanje rakete pri vzletu v vesolje. Ob zaključku dneva so si učenci po načrtu izdelali papirnato raketo in njeno letenje preskusili na hodniku. Svoj izdelek so odnesli domov.

Kolegica Natalija s poskusi prikazuje, kako se širi vesolje.

Papirnata raketa je odlično poletela po hodniku oddelka.

Osnovne pojme astronomije, zakonitosti vesolja in življenje v vesoljskem plovilu so bile vsebine, ki smo jih v mesecu oktobru pogosto vključili v šolsko delo. Ves mesec smo spremljali spreminjanje luninih men in tudi naš modelček Lune ustrezno prestavljali glede na položaj Zemlje in Sonca.

Spoznavanje luninih men.

Prikaz položaja Lune glede na Zemljo in Sonce 28. oktobra 2019.

Minca Gale
oktober 2019

Stran 1 od 812345...Zadnja »