Slovenija praznuje

V mesecu juniju praznujemo 30-letnico samostojne države Slovenije. 25. junija leta 1991 so se uresničile želje naših prednikov. Dobili smo svojo državo.
Tudi z našim kulturnim dnem, ki smo ga naslovili Slovenija praznuje in ga izvedli v mesecu juniju, smo počastili ta pomembni praznik, dan državnosti.
Učenci so nam najprej sami povedali, kaj že vedo o Sloveniji. Kaja iz 6. razreda je svoje znanje tudi pisno predstavila.

Kaja, 6. razred: Slovenija je bogata z naravnimi lepotami.

Nadaljevali smo s spoznavanjem kulturno-zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenske države, si ogledali film o osamosvojitvi in spoznavali slovenske simbole. Ob družabni igri po Sloveniji smo se razvedrili in spoznali še veliko novega.

Spoznavanje Slovenije ob družabni igri.

Učenci so razmišljali, kaj bi lahko narisali na razglednico, ki bi jo ob 30-letnici Slovenije poslali svojim sorodnikom ali prijateljem doma ali v tujini. Spomnili so se na naše prečudovite gore, jame, gradove, lepa jezera, zdravilišča, na morje, na številne druge naravne in kulturne zanimivosti ter na državne simbole. Vsak učenec je narisal drugačno razglednico. Luka pa je tudi napisal, kako bi ob tem prazniku predstavil Slovenijo svojim prijateljem iz tujine in predstavitev prevedel v angleščino.

Moja dežela

Slovenija leta 2021 praznuje 30 let samostojnosti, zato bi rad povabil svoje prijatelje iz tujine, da obiščejo našo državo.

Pokazal jim bom veliko čudovitih krajev, od obale do gora, a najprej bi morali obiskati našo prestolnico Ljubljano.

Ljubljana ima približno 500.000 prebivalcev in je polna znamenitosti.

V središču mesta je Tromostovje, blizu katerega je spomenik Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Turisti lahko uživajo v ogledu znamenitosti tudi na reki Ljubljanici z rečnih čolnov oz. ladjic.

Tivoli je ime našega mestnega parka s številnimi vrstami dreves in cvetja. V bližini parka je velik živalski vrt.

Žičnica vas lahko pripelje do gradu nad mestom, do gradu pa je mogoče tudi peš.

Od Ljubljane je le 100 km do jadranske obale, kjer lahko obiščete soline in opazujete pridelavo soli.

Na poti do morja je vredno obiskati Postojnsko jamo. S številnimi kapniki je ena izmed najbolj neverjetnih kraških jam v Evropi. Samo v tej jami živi človeška ribica – proteus.

Ne smem pozabiti omeniti naših alpskih predelov in gorskih jezer, ki so kristalno čista. Blejsko jezero je najlepše med njimi. Sredi Blejskega jezera je otok z majhno cerkvico. V tej cerkvi je zvon želja in z vlečenjem njegove vrvi se vam lahko izpolnijo želje.

Omenil sem le nekaj slovenskih čudovitih krajev. Vljudno vabljeni, da nas obiščete in sami raziščete našo državo.

Luka, 17 let

 

My Country

Slovenia celebrates 30 years of independance in 2021, and I would like to invite my friends from abroad to visit our country.

I would show my friends many beautiful sites from the coast to the mountains, but first they should visit our capital, Ljubljana.

Ljubljana has about 500,000 inhabitants and is filled with interesting sights.

In the center of the city is the Triple bridge, near is the monument of France Prešeren, our greatest poet. Tourists can enjoy the sights along the Ljubljanica River from river boats.

Tivoli is the name of our city park with many kinds of  trees and flowers. There is a big zoo near the park.

A cable car can take you up to the castle above the city, but it is also possible to walk up to the castle.

From Ljubljana it is only 100 km to the Adriatic coast where you can visit salt fields and observe salt production.

On the way to the sea, the Postojna cave is worth a visit. With many stalactites and stalagmites, it is one of the most amazing karst caves in Europe. A human fish (proteus) lives only in this cave.

I should not forget to mention our Alps and mountain lakes which are crystal clear. Lake Bled is the most beautiful of them. In the middle of Lake Bled there is an island with a small church. In this church there is a wishing bell and by pulling its rope, your wishes may be fulfilled.

I only mentioned some of Slovenia beautiful sites. You are kindly invited to visit us and explore our country yourselves.

Luka, 17 years

 

Prav posebej je naše šolarje navdušil virtualni literarno-zgodovinski ogled Ljubljane, na katerega nas je popeljala gospa Mateja Kregar Gliha. Učenci so na njem spoznavali področja slovenskega jezika, slovenske literature in slovenske identitete.

Kulturni dan smo zaključili z reševanjem kviza. Na dan državnosti pa bomo s ponosom izobesili slovensko zastavo.

 

Meta Kerševan in Minca Gale

junij 2021

Cvetlični maj

V preteklosti so se pri nas uporabljala tako imenovana stara imena za mesece, ki so povezana z dogajanji na poljih, travnikih, v sadovnjakih, vinogradih in gozdovih ter praznikih in običajih. Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven in pomeni bujno pomladno rast ali čas velike trave.

Maj ali veliki traven.

Fran Miklošič je zbral kar dvanajst različnih poimenovanj za ta čudovit mesec: veliki traven, cvetličnjak, svibanj, žoltopušnik, risalček, filipovšček, majnik, rožocvet …
Tako za stara kot za nova imena mesecev velja, da marsikdaj ne poznamo več pomenov, ki se skrivajo v posameznih imenih. Z učenci smo odkrivali pomen posameznih poimenovanj za mesec maj.
Danes uporabljamo latinizirana imena mesecev. Mesec maj je dobil ime po rimski boginji pomladi in rodovitnosti Maji.
Razmišljali smo, kako bi še lahko poimenovali mesec maj. Nastala so naslednja imena: pomladnik, cvetnik, visokotravnik, šmarničnik, dolgodnevnik, svetlobnik, čebelnik, medonosnik …
Tudi čebele so dobile svoj praznik prav v tem mesecu. 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan smo spoznavali medovite cvetlice, ki ponujajo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa osrečujejo s svojo lepoto in vabijo k občudovanju. Semenarna Ljubljana nam je tudi v letošnjem maju poklonila semena medovitih rastlin, da jih bodo učenci lahko doma posejali.

Spoznavanje medovitih cvetlic.

Narava nas v mesecu maju na različne načine vabi, da z njo sodelujemo. Učenci so se naučili, kako lahko naredijo preprost mlinček iz drevesnih vej in ga postavijo v bližnji potoček. Pri tem potrebujejo le nekaj pomoči odraslih. Na poti skozi gozd še vedno lahko opazujemo podlesno vetrnico, navadni jetrnik, pasji zob in druge pomladne gozdne cvetlice.

Naj mlinček veselo klokota.

Meta Kerševan in Minca Gale
maj 2021

Dan Zemlje

Dan Zemlje, 22. april, praznujemo od leta 1970. Gre za svetovni dogodek, s katerim želimo ljudi ozaveščati o pomembnosti vsakega od nas za varovanje našega planeta.

Naši šolarji so obeležili dan Zemlje z različnimi ekološkimi dejavnostmi.

Učenci, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije, so predstavili naravne lepote domačega kraja ali okolice. Veliko jim pomenijo. Pogovarjali smo se, kaj lahko stori vsak izmed nas, da bi bilo čim manj odpadkov in da bi bila Zemlja čim manj onesnažena.

Učili smo se ločevanja odpadkov. Naredili smo košek za zbiranje plastičnih odpadkov, nekaj odpadkov narisali in s risbicami polepili košek.

Ločujemo odpadke.

Iz odpadnega materiala smo ustvarjali različne učne pripomočke, predvsem takšne, ki šolarjem pomagajo pri usvajanju in razumevanju učne snovi. Učenci tretjih razredov so na odpadne papirnate žetone pisali zmnožke in faktorje posameznega števila, nato pa iskali ustrezne pare.

Poštevanka števila 8.

Raziskali smo pomen besede reciklaža in pripravili odpadni papir za predelovanje in ponovno uporabo. Učenci so se naučili, kako lahko iz odpadnega papirja izdelajo ekološki papir.

Ročno izdelovanje papirja.

V cvetličarni so nam podarili ostanke ročno izdelanega dekorativnega papirja. Iz njega smo izdelali knjižne kazalke, na katere smo napisali sporočila, ki smo jih namenili Zemlji za njen dan.

Minca Gale in Meta Kerševan
april 2021

Prepletanje šolskega dela z različnimi dejavnostmi

V mesecu marcu je nastopila pomlad. Čudovito je opazovati, kako se narava po obdobju zimskega mirovanja spet prebuja. Mesec marec je bogat tudi s prazniki in posebnimi dnevi: osmi marec, gregorjevo, svetovni dan voda, materinski dan … Vse te dneve smo vključevali v šolski program. Poleg tega smo ob pričetku meseca izvedli naravoslovni dan z naslovom Elektrika ter ob koncu meseca tehniški dan z naslovom Pletemo.
Na naravoslovnem dnevu smo s pomočjo pripomočkov v kompletu naravoslovne škatle za elektriko z učenci izvajali različne poskuse, ob katerih so spoznavali, kako sklenemo električni krog.

Žarnica je zažarela.

Elektrika se lahko giblje le po sklenjeni poti. Zato smo z žico povezali oba priključka baterije. Učenci so spoznali sheme električnega kroga, ki ga sestavljajo baterija, žarnica in žica.

S sklenitvijo električnega kroga se je tudi vetrnica začela vrteti.

Učenci so spoznali, kaj so električni prevodniki in kaj električni izolatorji. V sobi in učilnici so poimenovali električne naprave in razmišljali o varnosti ter varčni rabi elektrike. Ob ogledu spletne strani www.esvet.si smo se pogovarjali o pridobivanju elektrike v elektrarni.
Tehniški dan z naslovom Pletemo je bil namenjen spoznavanju veščin pletenja. V tem mesecu smo tudi pri likovni umetnosti spoznavali več načinov in različne stopnje zahtevnosti prepletanja. Pri tem smo uporabljali različne materiale, ki so nam bili dostopni, in utrjevali ekološko zavest. Svoje umetnine so učenci ob materinskem dnevu poklonili mamam.

Neja je iz papirja izdelala košarico s šopkom cvetja.

Minca Gale in Meta Kerševan
marec 2021

Prešernovanje

V pričetku februarja smo izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje.

Najmlajši učenci so ob slikanici O dečku, ki je pisal pesmi, spoznavali življenje Franceta Prešerna. Sledil je pogovor o kulturi in slovenskem kulturnem prazniku.

Kaja je na temo slovenski kulturni praznik izdelala igro spomin.

Učenci so spoznali slovensko himno in njen pomen.

Sličice iz igre spomin smo dopolnjevali z ustreznimi besedami.

Tudi učenci druge in tretje triade so spoznavali pomen kulture in kulturnega praznika ter ga obeležili z likovnim, literarnim, glasbenim in gibalnim ustvarjanjem na temo Franceta Prešerna, njegovega življenja in dela.

 

Marku so v Prešernovih verzih zelo všeč starinske besede.

Naši šolarji so radi pripovedovali o lastnem ustvarjanju na področju kulture.
Osmošolec Marko nam je povedal, da je zelo dejaven na glasbenem področju. Napisal je sestavek o francoskem rogu, ki ga igra že štiri leta.

Francoski rog

Glasba mi je zelo všeč, to pa je razlog, da že sedem let pojem v šolskem zboru.
Pred štirimi leti sem se odločil za igranje na francoskem rogu. Stane 3000 evrov, zato mi je krajevna glasbena šola ponudila svoj inštrument. Bil sem zelo vesel, da staršem ni bilo treba kupiti tako dragega trobila.
Dvakrat ali trikrat na teden sem moral obiskovati teorijo in vaditi rog.
Kmalu sem se pridružil majhnemu orkestru, v katerem moji prijatelji igrajo trobente, flavte, saksofone in klarinete. Pogosto smo bili povabljeni na različne šole, na katerih smo izvajali koncerte za mlado občinstvo.
Trenutno sem hospitaliziran, po nekaj tednih pa se vrnem domov in bom še naprej igral svoj francoski rog.

 

Učenci so spoznali tudi letošnje Prešernove nagrajence. Z glasnim branjem pesmi Ferija Lainščka smo se spomnili tudi na 5. februar, svetovni dan glasnega branja.

Minca Gale in Meta Kerševan
februar 2021

Januar

Mesec januar je zimski mesec. Temperature so bile v pričetku meseca precej visoke za ta letni čas, a se je to že po prvem tednu spremenilo. Učenci so skozi okno lahko opazovali sneženje. Čeprav posameznih snežink ni bilo mogoče ujeti in jih opazovati, smo si jih ogledali v knjigah in na spletu. Spoznanje, da je vsaka snežinka drugačna, nas je navdušilo in marsikaterega učenca presenetilo.

S kredo na črno podlago so si šolarji narisali svojo snežinko.

Larina snežinka.

 

S pomočjo poskusov so učenci spoznavali, kaj se v naravi v tem letnem času dogaja z vodo, če so temperature zelo nizke. Najnižja temperatura zraka v mesecu januarju v Ljubljani je bila minus 7,5 stopinj C, in sicer 17. januarja. Marsikje v Sloveniji pa se je temperatura zraka spustila še dosti nižje.

Tabela z ARSO-ove spletne strani, na kateri smo lahko spremljali gibanje temperature zraka do dne, ko smo zaključevali januarsko novičko.

 

POSKUS: SE VODA LAHKO ŠIRI?

Potrebujemo: kozarec, vodo.

Kozarec smo napolnili z vodo in ga za nekaj ur dali v zamrzovalnik, da je voda zmrznila. Učenci so razmišljali, kaj se bo zgodilo. Bo raven vode enaka prvotni ravni vode? Zaradi boljše vidljivosti smo vodo obarvali.

Po nekaj urah smo iz zamrzovalnika vzeli kozarec z vodo in ugotovili:
VODA JE ZMRZNILA.
NJENA RAVEN JE VIŠJA OD PRVOTNE RAVNI.

Učenci so razmišljali, kaj to pomeni, in spoznali:
VODA IMA V TRDNEM STANJU NIŽJO GOSTOTO KOT TEKOČA VODA.
ZATO ZAVZEMA VEČ PROSTORA.

Voda pred zamrzovanjem in po njem.

 

POSKUS: BO LEDENA LADJICA ZAPLAVALA?

Potrebujemo:
plastično posodico,
vodo,
slamico,
barvni papir,
škarje,
posodo za vodo.

Plastično posodico smo do polovice napolnili z vodo in na sredino pričvrstili slamico, ki nam bo služila kot jambor. Posodo z vodo smo postavili v zamrzovalnik. Naslednji dan, ko je bila voda že zmrznjena, smo jo vzeli iz zamrzovalnika. Na slamico smo nataknili papir in tako dokončno oblikovali ladjico z jadrom.

Voda v plastični posodici je zmrznila in prevzela njeno obliko.

Pripravili smo posodo z vodo in vanjo položili ledeno ladjico. Učenci so bili zelo radovedni, kaj se bo zgodilo.

LADJICA JE ZAPLAVALA.

Učenci so spoznali, da led plava na vodi. Ko voda zmrzuje in se spreminja v led, se razteza in zavzame več prostora kot v tekočem stanju. Zato je gostota ledu manjša kot gostota vode. Tako lahko led plava na vodi.

Ledena ladjica plava na vodi.

 

Naredili smo še več drugih poskusov, s katerimi smo raziskovali značilnosti vode v trdnem stanju. V naravi se pojavlja kot led, sneg in ivje v številnih oblikah in vzorcih. Tudi zima nam daje neskončno možnosti za opazovanje in za veselje. Delček tega smo v mesecu januarju spoznali in doživeli pri šolskem delu.

Minca Gale
januar 2021