Prvi teden šole, jaz pa v bolnišnici

Včasih ne gre vse po načrtih in stvari se včasih ne zasučejo tako, kot si želimo.
Učenka Mia je tako svoj prvi šolski teden preživela v bolnišnici. Čeprav se to ne sliši prav nič zabavno, je deklica te dneve preživela v igrivem in ustvarjalnem duhu.

Iz lesenih palčk je oblikovala okvir, ki ga bo doma uporabila za šolski urnik. Ker je okvir ustvarjen tako, da se lahko v njem menja vstavljene risbe, si je Mia pripravila več listov ustreznih formatov, na katere je zapisala tudi nekaj lepih misli, ki jih je skrbno ilustrirala.

Mia, 4. razred

Tudi ko bo že zdavnaj doma in bo bolnišnica zanjo le še spomin, ji bodo zapisane misli, ki se bodo skrivale v okvirju na njeni pisalni mizi, polepšale dan.

Skupaj sva spoznali, da preživljanje časa v bolnišnici ni tako hudo, če imaš ob sebi mamico, prijazno medicinsko osebje, učiteljico ter kup zabavnih igrač in idej za ustvarjanje.

Okvir za lepe misli v spomin na šolo v bolnišnici

Ines Polončič
september 2024

Pesem nam ogreje srce

Slončki na oddelku tudi prepevamo, igramo na klaviature in pesmi spremljamo z malimi instrumenti. Četrtošolec Vid je spoznal vse solmizacijske zloge in se naučil pesem Do, re, mi.
Pesem je iz muzikala Rodgersa in Hammersteina Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music) iz leta 1959. Vsak solmizacijski zlog se pojavi v besedilu pesmi. Prisluhnite ji s klikom na spodnjo fotografijo.

V slovenščini je besedilo naslednje:

Poleg pesmi Do, re, mi sva ponovila še nekaj ljudskih pesmi, ki jih je Vid že poznal, in pripravila glasbeni koncert z malimi instrumenti in spremljavo na klaviaturah.

Tajda, 5. razred

 

Vabimo vas, da s pesmijo zakorakate v počitniške dni tudi vi!

 

Metoda Leban Dervišević
junij 2024

Kiparimo

V mesecu maju smo se slončki intenzivno učili in pridobili veliko ocen. Tako bomo uspešno zaključili šolsko leto z vrstniki in napredovali z njimi v višji razred. Ob nalogah za možgančke pa nismo pozabili tudi na svoje dobro počutje in ustvarjanje.

Pri likovni umetnosti smo ustvarjali iz das mase. Oglejte si, kako so živali nastajale in kakšen je bil končni izdelek.

Gal, 5. razred

Vid, 4. razred

Metoda Leban Dervišević
maj 2024

Učenec se predstavi

Živjo. Moje ime je Ivan, star sem 8 let in sem iz Ukrajine. Rodil sem se v čudovitem mestu Evpatorija na obali Črnega morja. To je turistično mesto z modrim morjem in svežim zrakom. Potem sem se preselil v drugo lepo mesto, Herson, na bregovih mogočne reke Dneper. Ukrajina je po površini največja država v Evropi. Pred vojno je v njej živelo 46 milijonov prebivalcev.
Zdaj že skoraj eno leto in pol živim v Sloveniji. Tukaj mi je zelo všeč, ampak pogrešam dom in čakam na konec vojne v Ukrajini. Ukrajina ima enako kot Slovenija lepo naravo. Tam so gore, veliko rek, jezer in gozdov. In tudi tam živijo zelo prijazni in prijetni ljudje.
Ta sestavek sem napisal tudi v ukrajinščini, v cirilici. Vidite lahko, da imamo čisto drugačno pisavo.

Ivan, 2. razred

Mojca Topić
april 2024

S srcem za srčke: dan ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah

Ko omenimo 14. februar, večina najprej pomisli na valentinovo. Na oddelku Službe za kardiologijo je ta dan prav tako minil v znamenju srčkov in ljubezni, vendar smo tokrat namesto dneva zaljubljencev posebno mesto namenili dnevu ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah. Glavna spodbuda za to je prišla s strani društva S srčki za srčke. Namen njihove kampanje je bil podpreti otroke in odrasle, ki živijo s to boleznijo, poudariti pomen ustreznega zdravljenja ter ozavestiti širšo javnost o možnostih opore in dostopa do informacij o prirojenih srčnih napakah.

Slončki in ježki so se pridružili letošnji akciji #narišisrce in ob tej priložnosti risali, slikali in tiskali.

Kampanja #narišisrce

 

Razstava izdelkov na oddelku Službe za kardiologijo

Srčne napake so različnih vrst. Nekatere ne potrebujejo zdravljenja, nekatere se sčasoma razrešijo same, druge pa so bolj zapletene in je za njihovo popravo potrebnih več operacij. Vsi otroci, ki se znajdejo na poti zdravljenja, potrebujejo veliko sočutne bližine in kar nekaj poguma. V tej luči je nastala tudi spodaj izpisana pesmica prav njim za na pot. 😊

Srček nagajivi

Drobcen fantič
velikih oči
današnjega dneva
se strašno boji.

K zdravniku bo treba,
da ga pregleda,
mu srček nagaja,
bitje v prsih
res glasno postaja.

Drobni fantič,
nikar se ne boj,
raje potiho si pesem zapoj.
Strahec je ali ga ni,
nič ni narobe,
če te skrbi.

Mamica in očka
sta tukaj s teboj,
skupaj pripravili bomo napoj.
Napoj za pogum,
napoj za srce,
drobni fantič,
zdaj pa le nasmehni se!

Tanja Šercer
februar 2024

 

Čas je za pravljico

Naj vas v mesec januar pospremi pravljica o škratku Natku in njegovi prijateljici vili Marini. Naša metuljčica Pija, ki je dva januarska tedna preživela v bolnišnici, si je čas krajšala z branjem. Rada pa se preizkusi tudi v pisanju. Sprejela je izziv bolnišnične učiteljice in tako je nastala prav posebna pravljica o izzivih prijateljstva, ki jo je želela podeliti z bralci naše spletne strani.

Prijetno branje😊

VILA MARINA IN ŠKRATEK NATEK

Nekoč sta za devetimi gorami in devetimi vodami živela vila Marina in škratek Natek. Vila Marina je bila zelo nežna. Rada je imela gozdne živali, ki jim je z veseljem pomagala. Škratek Natek je rad igral igrice. Tudi on je rad priskočil na pomoč gozdnim živalim. Bil je nežen škratek kot vila Marina. Spoznala sta se na zabavi na gozdni jasi. Ker sta bila oba brez staršev, sta se odločila, da bosta živela skupaj. Živela sta na velikem hrastu. Natek je živel pod vilo Marino, a še vedno je rad hodil k njej na kosilo.
Nekega sončnega dne je vila Marina potrkala na Natkova vrata. Hotela ga je vprašati, ali gre z njo in gozdnimi živalmi do gozdne jase. A Natek ji ni odgovoril, ker je igral igrice. Vila Marina si je mislila: »Kar naj igra te igrice, grem pa sama z živalmi do gozdne jase!« Vila Marina se je vrnila do kosila. Ko je Natek zavonjal kosilo, je brž stekel k Marini. Bolj ko je Natek trkal, bolj je postajal utrujen. Natek je stal pred vrati in vpil: »Kaj sem ti naredil? Zakaj mi nočeš odpreti?« A vse je bilo tiho. Škratek Natek je pod cvetličnim lončkom našel ključ in papirček, na katerem je pisalo: Sem na gozdni jasi. Pridi pomagat, ker si je zajčji mladiček poškodoval tačko. Natek je pohitel na gozdno jaso. Ko je prišel na gozdno jaso, je vila Marina zakričala: »Kje si se obiral?« Natek se ji je opravičil, ker je zamujal. Zajčka sta skupaj oskrbela. Vila Marina je bila žalostna. Škratek Natek jo je vprašal, zakaj je žalostna. Povedala mu je, da si je želela, da bi šel z njo na gozdno jaso. Natek se ji je opravičil, ker je bil preveč zaposlen z igranjem igric. Skupaj sta odšla domov.

LEKCIJA: Ne smeš pretiravati z igricami in dobro je, da poslušaš prijatelje.

Pijina ilustracija

Tanja Šercer
januar 2024