Športni in naravoslovni dan

V aprilu smo najprej izpeljali športni dan, posvečen olimpijskim igram v bolnišnici.

Resda na oddelčni terasi ni bilo tako živahno in tekmovalno kot pretekla leta, ko smo bili v skupini, a dobrodošlo je bilo že to, da so se otroci lahko pomerili vsaj v dvojicah. Lepo jih je bilo videti, kako so uživali, ko so sodelovali s starši. Najbolj priljubljena igra tobogan bowling (prilagojeno kegljanje) je bila pred mnogimi leti v sodelovanju z bolnišničnimi učitelji iz Belgije in Francije zasnovana tako, da lahko sodelujejo vsi hospitalizirani otroci, ne glede na oviranost. Cilj igre je spustiti žogico po cevi in cev usmeriti tako, da podremo čim več kegljev.

Igra tobogan bowling.

V zadnjem aprilskem tednu pa smo z naravoslovnim dnem, ki smo ga poimenovali Eko dan, obeležili 22. april, dan Zemlje.
Naučili smo se, da je treba že pred nastankom odpadka premisliti, ali je res potrebno, da ta sploh nastane. Ob obisku trgovine z živili vedno vzemimo s seboj košaro ali vrečko za večkratno uporabo. Za sadje in zelenjavo uporabimo mrežasto vrečko za večkratno uporabo. Če je le mogoče, uživajmo lokalno pridelano hrano, veliko pa lahko pripomoremo k zmanjšanju odpadkov tudi, če nakupujemo stvari v “rinfuzi” (v “razsutem”, neembaliranem stanju).

Recikliranje.

Spoznali smo, kaj je to ekološki otok, in kako pravilno razvrščamo odpadke v zabojnike.

Ločevanje odpadkov doma in v bolnišnici.

Petošolka Ana Marija je avtorica vseh risb, na spodnji je želela prikazati, kam nas vodijo dejanja ekološko ozaveščenih ljudi, kaj pa sledi, če z našim planetom Zemlja ne bomo ravnali odgovorno.

Ana Marija, 5. razred

Metoda Leban Dervišević
april 2021

Gregorjevo

Gregorjevo praznujemo 12. marca, na god sv. Gregorja. Po julijanskem koledarju se je gregorjevo praznovalo na prvi spomladanski dan, ob spomladanskem enakonočju. Znan je tudi nemški pregovor, ki se v slovenskem prevodu glasi: »Gregor naredi dan enak noči«.
Do tega dne se je dan za toliko podaljšal, da so rokodelci, predvsem čevljarji in kovači, lahko prenehali z delom ob umetni svetlobi.
Ponekod na Gorenjskem in v okolici Ljubljane se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke; to je hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je goreča svečka. Tako svetleča plovila napovedujejo prihod letnega časa, ko je sonce toliko časa na obzorju, da rokodelci ne delajo več ob luči. Takrat se »luč vrže v vodo«, šega pa se je v zadnjem desetletju preoblikovala v prireditev, ki je blizu predvsem otrokom.

Na Slovenskem je obveljal tudi rek, da se na gregorjevo ptički ženijo.

V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na tičjo svatbo, ko so imeli ptiči svojo ohcet, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.

Gregorčkov sicer nismo mogli spustiti po Ljubljanici, izdelovali pa smo zaljubljene ptičke, ki krasijo bolniške sobe.

20. marca pa je tudi uradno nastopila koledarska pomlad. Letos pogosto prebiramo pesmi Ferija Lainščka, Prešernovega nagrajenca.

Med njimi je tudi pesem Pomlad.

Vabljeni k branju!

Metoda Leban Dervišević
marec 2021

Pustni torek

Prilagojenim okoliščinam navkljub smo februarja poleg kulturnega praznika obeležili tudi pust. Na pustni torek so šolarji spoznali slovensko ljudsko pripovedko Kurent.

Kurent (tudi korent) prihaja s Ptuja, kjer se vsako leto odvija največje pustovanje v Sloveniji. Letos pa se je 61. pustni karneval na Ptuju zaradi epidemije odvijal po spletu v obliki arhivskih posnetkov.
Tudi mi smo si ogledali posnetek s kurentovanja prejšnjih let, ki so ga pripravili v oddaji Infodrom .

Šolarji so upodobili kurenta in opisali njegove značilnosti:
»Kurent je oblečen v ovčjo kožo, okrog pasu ima pripete zvonce, iz ust mu moli dolg jezik, na glavi ima masko in rogove, okrašene s pisanimi trakovi, na nogah pa rdeče gamaše. Nekateri imajo tudi ježevko; palico, ki je ovita v ježeve bodice.«

Seveda pa smo se želeli tudi sami našemiti. Vsaj za trenutek smo odložili medicinske maske. Nadeli smo si pustno masko in se prelevili v različne živali. Oglejte si poskočno žabico, ki je ob pesmi Žabe svatbo so imele skakljala znotraj svoje mlake (bolniške sobe).

Nekateri učenci so namesto izdelave maske izbrali izdelavo pajaca iz papirja, vendar to ni bil navaden pajac. Stal je na nosu in to čisto navpično. Uganite, kako mu je to uspelo. Je imel kaj čarobnega skritega v roki?

Na pustni torek norčij ne zmanjka.
Srčno upamo, da so pustne maske letos pregnale ne le zimo, temveč tudi »bodičasti virus«!

 

Metoda Leban Dervišević
februar 2021

Čarobne mreže

Umirili smo se, zaprli oči in po belem listu vlekli neprekinjeno črto, tako da je nastala čarobna mreža. Šolarji so se na oddelku prvič srečali s tehniko risanja z zaprtimi očmi, s fraktalnim risanjem.

Časi so za vse nas negotovi in polni skrbi, še posebej pa so v stiski otroci v bolnišnici. Tovrstno risanje jim ponuja mir in varnost. Med barvanjem misli odplavajo, le igra z barvami ostaja in nas pomirja.

Otroci so presenečeni, ko v mreži odkrijejo podobo, ki je niso pričakovali, ko so se lotili risanja.

Tovrstno risanje vsakemu daje občutek uspešnosti in ustvarjalnosti, saj je vsaka risba lepa na svoj način. Fraktalna risba je namenjena zmanjševanju stresa in napetosti, izboljšanju koncentracije, fine motorike, razvijanju ustvarjalnosti, samostojnosti in ustvarjanju pozitivne samopodobe.

Na ogled vam postavljamo naše čarobne mreže.

Portreta in Drevo, ožarjeno s soncem.

Enooki Jure in Žaba na listu.

Muca in Riba piranja.

Jež in Krokodil.

Metoda Leban Dervišević
januar 2021

December malo drugače

December je bil letos na oddelku precej drugačen kot po navadi. Miklavž otrokom tokrat ni osebno izročal daril, a so ta kljub temu našla pot do njihovih bolniških sob.
Letos ni bilo lutkovnih predstav, prav tako pa ne druženja in ustvarjanja v učilnici.
Ali bi tudi letos lahko rekli, da je december veseli december?
Bil je izčrpan in utrujen mesec od vseh tegob, ki so se s prihodom virusa kopičile v letu.
Velja tudi za mesec pričakovanja, a letos smo bolj kot praznike pričakovali novice, da se virus umirja.
Kljub vsemu smo se na oddelku trudili pričarati predpraznično vzdušje in otokom vsaj nekoliko omiliti negotove čase ter jih razvedriti.
Postavili smo tudi božično-novoletno smrečico in okrasili oddelek.

Poleg pouka smo tudi veliko ustvarjali. Učenci so z veseljem izdelovali različne dekorativne izdelke, venčke, voščilnice, božična drevesca, plešoče deklice, jelenčke in še marsikaj zanimivega. Pogovarjali smo se o pomenu praznikov, druženja, prijateljstva in o obdarovanju z majhnimi pozornostmi.

Med letošnjimi prazniki spoznavamo, kako pomembni smo drug drugemu, spoznavamo, da so srečanja, druženja in medsebojna bližina tisto, kar nas zares osrečuje.

 

Metoda Leban Dervišević
december 2020

Pišemo zgodbe

V novembru so učenci v okviru kulturnega dne predstavljali svoje najljubše knjige, spoznavali nove in se tudi sami preizkusili v pisanju zgodb.
Vabimo k prebiranju zgodb, ki sta jih ob izbranih sličicah napisala Neja in Andraž.

Barve plešejo

Zelena packa Liza se je sprehajala po parku.
Ni našla svojih prijateljev. Zato je prosila vilo Nino, naj ji pomaga. Čez nekaj minutk ji je vila pričarala prijatelje. Ti prijatelji so bili: modra, rumena, oranžna in roza packa. Packe so se zelo zabavale, plesale, igrale nogomet, pele in vsepovsod skakale. Ker je deževalo, jim je bilo to še posebej všeč. Packe so se prelivale ena v drugo.
Nato so srečale jeznega piščančka, ki jim je sledil. Rekle so mu, naj ne bo nič več jezen, ker ga vabijo, naj se z njimi igra.
In res so se skupaj igrali in skakali. Piščanček ni bil več jezen, ker se je lepo počutil v skupini barv. Postal je pisane barve in si je bil takšen zelo všeč. Barve so mu dale ime Pisani piščanček.

Neja Bozovičar, 3. razred

Skrivnostni otok

Nekoč je živela punčka Tina. Zelo rada je imela poletne počitnice. Med enimi poletnimi počitnicami so odšli z družino na skrivnostni otok.
Šli so na sprehod in ker ni ubogala staršev, se je izgubila. Po letu dni je prišla na čudežno jaso.
Na njej je stal vulkan, na vulkanu pa je pisalo: če prideš noter, obogatiš. Deklica je bila radovedna in je šla pogledat. Takrat se je vulkan zatresel in prikazala se je grozna coprnica. Deklica je hitro pobrala kamen in ga zalučala vanjo. Takrat je coprnica počila in vulkan se je začel spet tresti. Deklica je pobrala mošnjo zlata in hitro stekla ven. Vulkan je izbruhnil, deklica je našla pot domov in vsi so živeli srečno do konca dni.

Andraž Kuštrin, 4. razred

Metoda Leban Dervišević
november 2020