Cvetoča pomlad

V mesecu aprilu so pred Pediatrično kliniko cvetele japonske češnje. Čudoviti roza cvetovi so bili na začetku cvetenja ena sama roza krošnja, kasneje pa so padali na tla. Tako smo hodili po cvetlični preprogi, v krošnji pa so se pokazali tudi listi. Na Japonskem je cvet japonske češnje simbol minljive lepote in človeškega življenja nasploh. V zadnjih letih njihovo lepoto in minljivost občudujemo tudi pri nas.

V času cvetenja japonskih češenj je bila letos velika noč, in sicer razmeroma pozno, proti koncu aprila. Velika noč je namreč premakljiv praznik, saj se praznuje prvo nedeljo po spomladanski polni luni. V tednu pred veliko nočjo smo v bolnišnični šoli barvali pirhe iz stiropornih jajčk in izdelovali piščančke, ki so jih šolarji odnesli domov, da bi jim popestrili velikonočne košarice ali cvetlične lončke.

Metoda Leban Dervišević
april 2019

Bolnišnične olimpijske igre

Da, 27 let je že od takrat, ko smo na stari Pediatrični kliniki pričeli s posebnimi prilagojenimi igrami za otroke v bolnišnici – z bolnišničnimi olimpijskimi igrami. Na našem oddelku smo tekmovali 13. marca. Sodelovalo je devet otrok (od predšolskih do srednješolcev). Pomerili smo se v treh igrah: tobogan bowlingu, metu na koš in pikadu.

Vabilo

Met na koš

Naša gostja je bila Maja Mihalinec, atletinja, ki je 2. 3. 2019 osvojila šesto mesto na finalu dvoranskega evropskega prvenstva v teku na 60 m v Glasgowu.

Olimpijski krogi

Športna gostja Maja Mihalinec

Pomagala nam je pri demonstraciji iger, se s starši pomerila v igri ribolov in podelila olimpijske kolajne. Z veseljem je odgovarjala na vprašanja učencev in staršev.

Kdo bo ujel več rib? Maja ali očka?

Maja z dobitniki kolajn

 

“Ko sodelujemo, zmagujemo!”

Šolarji so Maji v zahvalo izdelali geparda za srečo.

Po zaključenih olimpijskih igrah smo naredili še skupinsko fotografijo. Vsi tekmovalci so prejeli medalje s čebelico, maskoto našega oddelka, in priznanja za sodelovanje, najboljši trije pa prave olimpijske kolajne. V veselem vzdušju smo potrdili moto naših olimpijskih iger »Ko sodelujemo, zmagujemo!«

 

Metoda Leban Dervišević
marec 2019

Prešernovanje

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ki je 8. februarja, smo tudi v bolnišnični šoli kulturni dan namenili spoznavanju našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

Seznanili smo se z njegovim življenjem in z njegovimi najbolj znanimi deli.

Podrobneje pa smo spoznali njegovo delo Povodni mož. Primerjali smo ga s pesmijo Urško Andreja Rozmana Roze. Primerjava je učence zelo pritegnila. V obeh pesmih spoznamo domišljavo Urško, ki si je po dolgem zavračanju plesalcev izbrala skrivnostnega, visokega in postavnega mladeniča. Za obe Urški pa se je divji ples z mladeničem končal v valovih reke. Sorodna zgodba, vendar pri Prešernu opazimo, da je slovenski jezik »starejši«, ilustracije so iz življenja pred več kot sto leti; pri Andreju Rozmanu Rozi pa je slovenski jezik sodoben, sem ter tja začinjen s slengom, ilustracije pa so hudomušne in zabavne. Prav v ilustracije je Zvonko Čoh mojstrsko vpletel Prešerna in Rozo, ki, razočarana nad neuslišano ljubeznijo, slonita naslonjena na drevo.

Odlično branje, ki vas bo navdušilo!

Povodni mož in Urška.

 

Dopolnjevali smo tudi Prešernov portret. Pesnik se je izogibal portretiranju, zato v času njegovega življenja ni nastala niti ena upodobitev. Kljub temu smo si na spletu ogledali Prešernove portrete različnih avtorjev in Prešerna poskušali upodobiti tudi sami. Nam je uspelo?

Metoda Leban Dervišević
februar 2019

Glasba in čustvovanje

Januarja smo v hladnih deževnih dneh prisluhnili skladbam norveškega skladatelja in pianista Edvarda Griega. Poslušanje glasbe v nas sproža najrazličnejša čustva. Sprva smo se o čustvih pogovarjali, poimenovali smo prijetna in neprijetna čustva, nato pa smo poskusili čustva razbrati iz posameznih skladb. Učenci so imeli na voljo različne barve, s katerimi so prikazali čustvo ali dogodek, na katerega jih je glasba spomnila. Glasbo so tudi poimenovali.
Oglejte si, kako so šolarji od 2. do 5. razreda likovno predstavili Griegove skladbe in kako so jih naslovili.

 ▶️ Edvard Grieg: V dvorani gorskega kralja (Peer Gynt) 

Svet

Norčevanje

Čustva

Vojna

♪ ▶️ Edvard Grieg: Aashejeva smrt 

Burja

Opera

Spor

Kazen

 ▶️ Edvard Grieg: Jutro (Peer Gynt) 

Pomlad

Ples

Svobodna

Sonce

Metoda D. Leban
januar 2019

Ustvarjalni december

Že v začetku decembra smo oddelek okrasili ter postavili smrečico, da je bilo ob prihodu Miklavža že praznično in čarobno. Nato pa smo ves mesec poleg pouka tudi veliko ustvarjali. Učenci so z veseljem izdelovali različne dekorativne izdelke in venčke ter jih odnašali domov.

Alina, 3. razred

Jan, 6. razred

Lotili smo se tudi ustvarjanja voščilnic. Spretni prstki so pretikali nitke in zašili čudovite voščilnice. Nastala so božična drevesca, angelčki, zvezde in podobno. V voščilnice so učenci napisali tudi voščilo. Ob tem smo se pogovarjali o pomenu praznikov, druženja, prijateljstva in o obdarovanju z majhnimi pozornostmi.

Otroci pa so bili deležni tudi prav posebnega darila. Njihove mlade zdravnice, specializantke pediatrije, so jim pripravile glasbeni koncert. Pele so tako ubrano, kot bi poslušali izvrstno vokalno skupino, pa tudi z energijo in dobro voljo so pričarale na oddelku veselje. Otroke, starše in ostalo zdravstveno osebje so pojoče zdravnice resnično presenetile in navdušile.

Metoda Leban Dervišević
december 2018

Kulturni dan Bolnišnični knjižni sejem

Letos je bil Slovenski knjižni sejem posvečen 100-letnici smrti Ivana Cankarja. Likovna podoba sejma je bila oblikovana po grafiki slovenskega kiparja in grafika Janeza Boljka. Ustvaril jo je leta 1972, v letu prvega knjižnega sejma. Izraža Cankarjevo silo in notranjo svetlobo.

Prav v tednu Slovenskega knjižnega sejma od 20. do 25. 11. 2018 pa smo izpeljali kulturni dan Bolnišnični knjižni sejem. Mlajši šolarji še nikoli niso obiskali knjižnega sejma, radi pa obiskujejo šolske knjižnice. Spoznali smo oddelčno knjižnico na našem oddelku in izvedli glasovanje za najbolj priljubljeno slikanico. Zmagala je slikanica Volk in sedem kozličkov.

Nekoliko starejši šolarji pa najraje prebirajo stripe. Jaka je predstavil svojo najljubšo knjigo in narisal tudi ilustracijo.

Rad berem stripe Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Napisal jih je znani Miki Muster.
Miki Muster je eden najboljših slovenskih pisateljev, ilustratorjev in risarjev slikanic in stripov. Knjiga, ki jo berem, je bila izdana leta 1987 v Ljubljani.
Všeč mi je, ker so stripi zanimivi in so notri zabavne dogodivščine. Najbolj me je navdušila zgodba o Prazvitorepcu.
Preberite te knjige, res so odlične!

                                                                                                                                             Jaka Pisovec

Metoda Leban Dervišević
november 2018

Stran 1 od 712345...Zadnja »