Junij

Pred vami je letošnja številka našega šolskega časopisa Utrinki; tokrat so ga učenci in učenke naše šole napolnili s pravo in izjemno poezijo. Ustvariti so jo uspeli v ne najlažjem obdobju svojega življenja, zato je še posebej dragocena.
Pravijo, da je poezija pravi, resnični glas človekove notranjosti, njegovega srca, njegove duše. Vabimo, da sežete po teh glasovih v vznemirljivih svežih poletnih jutrih ali pa v čarobnih skrivnostnih poletnih večerih.
K pravi in dobri poeziji pa se je potrebno vračati večkrat, jo večkrat vzeti v roke, jo večkrat prebirati. Zato naše Utrinke to poletje nosite s seboj, v papirju ali na katerem koli digitalnem nosilcu. In jo prebirajte tam, kjer in ko boste uspeli najti sozvočje s sabo.
Takrat vas bodo namreč nagovorili tudi naši poezije polni Utrinki.

Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole

Bolnišnični časopis Utrinki v šolskem letu 2016/2017

 

Uresničena želja

Na našem oddelku so vzgojitelji, ki skrbijo, da je otrokom ob hospitalizaciji lažje in prijetneje. Pripravili so jim že veliko lepega.

Dogodek, ki se je zgodil ta mesec, pa je nekaj posebnega. Vzgojiteljica Maja je med pogovorom z učencem Nikom, 7. razred, razbrala njegovo dolgotrajno in zares veliko željo; to je polet s helikopterjem. Posredovala jo je Lions klubu, ki uresničuje želje bolnih in hospitaliziranih otrok. Po posvetovanju s starši in medicinskim osebjem se je akcija začela.

Presenečenje je doživel ravno na svoj 13. rojstni dan. Podarili so mu čokoladno-sadno torto, helijev balon v obliki helikopterja in namig, da ga v naslednjih dneh čaka polet s helikopterjem družbe Flycom. Zaradi vremena je moral počakati tri dni, a je bilo vredno. V Lesce, kjer ga je čakal helikopter, ga je spremljala cela družina, vzgojiteljica Maja, medicinski tehnik Zoran in gospa Klavdija, predstavnica Lions kluba.

Največ o tem dogodku povedo fotografije in Nikova zahvala ob njegovi veliki uresničeni želji.

 

Zahvala učenca Nika

Spoštovana gospa Klavdija Uršič iz Lions kluba in gospod Roman Bernard iz kluba FlyCom!

Od nekdaj sem si želel poleteti s helikopterjem. Ker pa je bil to prevelik finančni zalogaj za moje starše, sem te sanje že opustil. Potem pa ste me vi čudovito presenetili in mi dali to posebno, prekrasno darilo. Pa naj začnem na začetku.

Začelo se je tako, da je nekega popoldneva prišla k meni vzgojiteljica Maja. Začela sva se pogovarjati o različnih stvareh. Pogovor je nanesel tudi na helikopterje in na mojo srčno željo. Takrat se mi še sanjalo ni, da se mi bodo sanje res uresničile.

Izvedel sem, da je vzgojiteljica Maja mojo željo posredovala gospe Klavdiji Uršič iz Lions kluba, ki izpolnjuje želje meni podobnim otokom.

Ko sem praznoval svoj trinajsti rojstni dan in je bilo ob meni veliko ljudi, tudi starši in sestri, je v spremstvu vzgojiteljice Maje v bolniško sobo vstopila gospa Klavdija. V rokah je držala helijev balon v obliki helikopterja in voščilnico za rojstni dan. Sprva sem mislil, da so to le sanje in ne resničnost. Vprašala me je, katera je moja največja želja. V tistem trenutku sem se ozrl skozi okno in usmeril pogled na helikoptersko pisto nad Kliničnim centrom. Moje srce je začelo hitreje biti. Ko sem rekel, da je moja želja poleteti s helikopterjem, mi je gospa povedala, da se mi bo ta želja uresničila. Preplavil me je nepopisno lep občutek, ki ga ne bom nikoli pozabil. Bil sem res srečen. Presenečenje pa ni bil le helikopter, ampak tudi čokoladno-sadna torta, ki smo jo kasneje v igralnici tudi snedli. Bila je res slastna. Ves  čas praznovanja sem bil zelo srečen. Tudi fotografirali smo se.

Konec tedna pa smo tudi poleteli. Še sedaj vsak dan s starši in sestrama ter medicinskim osebjem, vzgojitelji in učiteljico podoživljam te prečudovite trenutke, ko sem letel s helikopterjem. Občutki med oblaki ob pogledu na neokrnjeno naravo pod nami so bili fenomenalni. Sedeti ob pilotu pa je bila zame posebna čast. Pokazal mi je, kako delujejo aparature, kar mi je bilo res zelo zanimivo. Polet je trajal približno 25 minut. Težko opišem vse prelepe občutke, ki sem jih ob tem doživljal.

Še enkrat bi se rad zahvalil vsem; gospe Klavdiji in gospodu Romanu za organizacijo tako lepega izleta in izpolnitev moje srčne želje. Pa tudi skrivnostni osebi, ki je spekla torto. Zahvaljujem se tudi gospodu Toniju iz podjetja GOopti, ki me je varno pripeljal na letališče in nazaj v bolnišnico. Še posebej bi se rad zahvalil medicinskemu tehniku Zoranu, ki je šel z menoj in bil ob meni v helikopterju, ter vzgojiteljici Maji, ki je prisluhnila moji želji.

Hvala za tako lep, nepozaben dan, ki se mi je za vedno globoko vtisnil v spomin.

Hvala Vam,
Nik Černigoj

 

.

.

.

 

.

Andreja Gumilar
junij 2017

Stran 1 od 71812345...102030...Zadnja »