Prosti čas
Rdeča nit letošnjega tedna otroka je bil prosti čas; zakaj je dragocen, potreben, kako ga najbolje izkoristimo, s čim vse ga lahko zapolnimo. Vrstili so se številne delavnice, prireditve, predstave, predavanja, festivali.
A morda nečesa pomembnega v vsej bogati ponudbi vendarle nismo dovolj poudarili, morda smo tudi povsem prezrli – prosti čas namreč lahko namenimo tudi drug drugemu. Da se pogovorimo s prijateljem, sošolko, da ponudimo pomoč svoji mami, da obiščemo babico ali teto, ki stanuje tako blizu nas, a se nam vedno le mudi mimo njene hiše, da pomagamo ostareli sosedi pri nakupih, da sami izdelamo darilca presenečenja za tiste, ki jih imamo najraje, pa tudi da pomagamo tistim, ki jih ne poznamo, pa so v hudi stiski. Svojim vrstnikom, denimo, ki so, ne po svoji volji, krivdi in izbiri, pristali v revščini ali pa postali begunci, migranti. In ki jim tudi več ne rečemo ne gospe, ne gospodje, ne fantje, ne dekleta, ne otroci, ne najstniki – le še begunci.
Morda svoj prosti čas namenimo njim?
Človečnost, ki je v nas, nas bo vodila pri tem, kako lahko pomagamo. Ne, da darujemo denar, pač pa svoj prosti čas in ga poklonimo nekomu, ki je v stiski. Spletemo šal, skuhamo čaj, pridemo na obisk. Nobena delavnica ni potrebna, da to storimo. Le naše srce.
In potem se zgodi čudež – ko nekomu podarimo svoj čas, se nam povrne stotero; ovije nas hvaležnost drugega in tako vemo, da smo svoj prosti čas izkoristili na najboljši možni način.
Odkimavate? Ne verjamete? Poskusite!
Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole
 Nezife, 1. razred |
