Avtor: Tina Žvab | Apr 21, 2016 | Nerazvrščeno
V bolnišnični šoli je vedno poučno in zanimivo. Če nimamo pouka, pa imamo dneve dejavnosti, ob katerih se sprostimo, učimo, ustvarjamo in spoznavamo.
Ob svetovnem dnevu Zemlje smo izvedli naravoslovni dan, posvečen našemu planetu. Učenci, ki so se zunaj bolnišničnih zidov na primerni razdalji lahko družili, so urejali visoko gredo, potem pa na njej sejali in sadili, učenci, ki pa so zaradi epidemioloških razmer ostajali v bolniških sobah, pa so spoznavali ogroženost našega planeta in rešitve zanj, od najbolj enostavnih, pa tudi do najbolj globalnih. Posvečali so se ločevanju odpadkov, izražali so kritičen pogled na pretirano rabo plastike, elektrike, pretiranega potrošništva, tudi zgroženi in zaskrbljeni nad tem, kako slabo skrbimo za svoje vode, morja in oceane. Izražali so veliko skrb tudi za živali.
Hkrati z našim naravoslovnim dnem pa je sovpadel tudi novinarsko-literarni natečaj Plastika v okolju in umetnosti. Učenke so pomislile na mnoga sporočila o varstvu okolja v medijih, v svojih prispevkih pa so razmišljale o tem, kaj bi nas popeljalo k čistejšemu okolju. Ugotavljale so, da to ni zgolj posameznikova naloga, ampak moramo za lepši in boljši svet poskrbeti prav vsi ljudje.
Plastika
Plastika obkroža me,
povsod veliko preveč je je.
Včasih uporabna,
v okolju ogabna,
paketi veliki so
v plastiko oviti …
Želve uboge tarejo
plastične nadloge,
ko v vrečko ujamejo se.
Dajte, ljudje, ločevati smeti
in manj plastičnih vrečk uporabljati!
Neža, 6. razred
O, Zemlja
O, Zemlja, nesrečna, draga ti domača,
kjer prebivalstvo mirno onesnažuje,
ob omembi krčenja pragozda z roko zamahuje,
le kje se najde kdo, ki gradnjo tovarn še zavrača.
Podjetniška ideja zvita je kot kača,
ki vse, kar ji pride na pot, zaničuje
in brez milosti planet uničuje,
pomembna ji je le visoka plača.
Kdor se zaveda, kam vse to privede,
je pravi okoljski aktivist,
naj ga le denar ne zmede.
Kdor si želi biti Zemlji v korist,
tega naj v življenju prava pot privede,
saj bo uspešen le, če ga ne omami zavist.
Brina, 8. razred
Eva 5. razred in Iris 8. razred
Manja Žugman, učiteljica slovenščine v bolnišnični šoli
Avtor: Metoda Leban | Maj 3, 2021 | Hobotnice, Oddelki
22. april je svetovni dan Zemlje. Na ta dan se še posebej spominjamo, kako pomembno je skrbeti za čisto okolje in kako onesnaževanje vseh vrst in človekova brezbrižnost vplivata na živa bitja na Zemlji. Praznovanje dneva Zemlje so prvič organizirali leta 1970 in ga obeležujemo v 192 državah sveta.
V bolnišnični šoli se vsa leta ves čas trudimo ravnati karseda okolju prijazno. Lahko kar rečemo, da so naši učenci EKO. Letos pa smo varovanju okolja posvetili tudi naravoslovni dan z naslovom EKO dan.
Dan smo namenili razmišljanju o varovanju okolja in o tem, kaj nas še posebej moti in kakšne rešitve bi predlagali za izboljšanje.
Tretješolka Anja je v risbici izrazila, kako zelo rada ima svoj planet Zemljo.
Povedala je, da jo zelo moti, ker vse pogosteje opaža na travi in celo grmovju odvržene maske. Pravi, da je to nevarno zaradi širjenja virusa, pa tudi za ptičke in druge živalice, ki se lahko zaradi mask poškodujejo.
Predlaga rešitev: Na vsaki maski bi moralo pisati: PO UPORABI VRZI V USTREZEN ZABOJNIK!
Dijak 1. letnika Žan je velik ljubitelj živali, še posebej mačk. Doma jih ima kar 13. Vse je rešil, saj so bile zavržene. Pravi, da je zelo žalosten, kadar najde zapuščeno muco. Take muce se nato klatijo naokoli, lahko prenašajo bolezni, povzročajo nesreče, najpomembneje pa je, da trpijo.
Predlaga rešitev: Vse domače živali bi morale imeti mikročipe. Ljudi, ki so neodgovorni do živali, pa bi morali zelo strogo kaznovati. Recimo tudi z družbenokoristnim delom, kot je pobiranje smeti po gozdovih in travnikih.
Osmošolec Jan je povedal, da je v času pandemije opazil, da smo kar pozabili na varovanje okolja in ločevanje odpadkov. Tako na oddelku v času pandemije prejemajo hrano v škatlah iz stiropora s plastičnim priborom. Izračunal je, da samo na dializnem oddelku na teden zavržejo vsaj 30 škatel iz stiropora. V enem mesecu 120 in tako naprej … Kje so potem še drugi oddelki? Pozanimal se je, zakaj je tako. Dobil je odgovor, da zaradi preprečevanja širjenja okužb. Raziskal je, v kolikšnem času se stiropor razgradi, in ugotovil, da po znanstvenih odkritjih NIKOLI!
Predlaga rešitev: Razumem, da so v času pandemije potrebni posebni ukrepi, a upam, da se po končani pandemiji čim prej vrnemo v stare čase, ko smo hrano prejemali na krožnikih iz porcelana! Pa še nekaj: Hrana iz stiropora ni okusna!
Kot vidite, naši učenci razmišljajo o ekoloških težavah na različnih področjih in se težav zelo dobro zavedajo. Iščejo svoje rešitve in nizajo svoje predloge. Zato lahko naši Zemlji ob njenem prazniku kljub vsem težavam voščimo vse najboljše, saj so naši otroci in mladostniki vse bolj okoljsko ozaveščeni in se nam morda v prihodnje le obetajo boljši časi.
Mojca Topić
april 2021
