Vzemimo si čas za branje poezije

Kdaj je najboljši čas za branje poezije?
Morda so to dolgi zimski večeri, ko je zunaj mraz in temno, nas pa na svetlem in toplem poezija pelje v neznane svetove in globine duše? Morda pa je najbolje, da čarobnim pesniškim besedam sledimo v prebujajoči se in že prebujeni spomladanski naravi?
Ne boste vedeli, če ne poizkusite.

Morda, sedaj ko bodo drevesa začela zeleniti in se olistavati, pod njimi preberite pravo malo umetnino Nebo nebo, ki jo je ustvaril mladi, obetavni pesnik Josip Murn Aleksandrov. Letos se spominjamo 140 letnice njegovega rojstva.

Ko poezijo enkrat vzameš v roke, postane čudežno tvoja prijateljica in stalna spremljevalka.
Ne verjamete? Prepričajte se sami.

Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole

 

Nebo, nebo
in neskončna, brezmejna ravan!
Pijano oko
žari in iskri
in vpija ta svet prostran.

Horizont molči.
Od neba sem mrak hiti …
Le še tam iz daljave
v te proste širjave
brezmejno prost nekdo beži.

Josip Murn Aleksandrov

 

Tisa, 9. razred

……….

 

 

 

 

 

Ko sodelujemo, zmagujemo!

Scarlett Oven, 3. razred.

Telovadnica na URI Soča je bila v četrtek, 14. marca 2019, polna do zadnjega kotička.

V predprostoru je čakalo 34 mladih olimpijcev s svojimi spremljevalci, da bodo ob zvokih koračnice prišli v telovadnico in se bodo začele težko pričakovane 27. bolnišnične olimpijske igre.

Mladi olimpijci z URI Soča so s ponosom prihajali v telovadnico, saj so to igre, ki so namenjene prav njim. Svoje gibalne spretnosti in zmožnosti bodo preizkušali v vožnji s kolesom ali z vozičkom, v tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in pikadu. Vedeli so, da na igrah niso sami, tekmovali bodo v paru, z mladimi košarkarji z OŠ Ledina, in skupaj z njimi bodo uživali v igri, v zmagi in porazu. Z njimi pa so bili tudi njihovi starši, svojci, vrhunski športniki in drugi gostje iger, ki so jih prišli spodbujat.

Vse je potekalo po protokolu, na katerega so se olimpijci pripravljali kar nekaj časa.

Nastopil je slavnostni trenutek, odprtje igre. Ta čast je pripadala prvemu dobitniku paraolimpijske medalje v metu diska leta 1972, vrhunskemu parašportniku g. Jožetu Okornu.

Učenci OŠ Ledina, z učiteljicama Natalijo Rožnik in Manco Kavčič,  so zapeli bolnišnično olimpijsko himno.

»V imenu vseh tekmovalcev in tekmovalk na 27. bolnišničnih olimpijski igrah prisegam, da si bom po svojih močeh prizadevala za dober športni rezultat in za čim boljše športno vzdušje in razpoloženje,« je prebral Nejc.

Ela in Mark pa sta izmenično prebrala prisego fair playa (poštene igre): »Prisegam, da bom igrala in tekmoval v skladu s pravili igre. Da bom spoštoval odločitve trenerjev, sodnikov in organizatorjev, toda le, če niso v nasprotju z načeli fair playa. Da bom sodelovala, ker uživam v športu in vem, da zmaga ni vse. Da se bom primerno obnašal tako ob zmagi kot ob porazu. Da bom sodelovala po svojih najboljših močeh. Da bom ves čas igrala pošteno. Da bom pohvalil dobre poteze igralcev in igro vsakogar, ki ima rad šport.«

Prihod olimpijskega ognja, v Kjarovih rokah. Ogenj je gorel s posebnim plamenom. To je bil vrhunski trenutek. Kjar je dosegel tisto, kar si je neizmerno želel. Da bo lahko sam, brez vozička, nesel olimpijski ogenj. Cilj je bil dosežen. Njegova močna želja, trud, vztrajnost, vaja … vse to se je združilo in uspelo mu je.

Začetek prve discipline: vožnja s kolesom ali z vozičkom.

Tobogan bowling (prilagojeno kegljanje).

Pikado.

Tudi 27. bolnišnične olimpijske igre bodo ostale v naših srcih. Bile so srčne in srečne za vse nas. Naši olimpijci so bili ponosni nase in na svoje športne dosežke. Ta dan je prinesel veliko sreče, zadovoljstva in novih moči za vse nadaljnje življenjske izzive.

Olimpijci iz bolnišnične šole na URI Soča so o igrah razmišljali tako:

Bolnišnične igre so bile zame odlične.
S sotekmovalcem Julijanam sva tekmovala v igri z vozičkom in v igri pikado.
Imel sem se zelo dobro. Vzpodbujali so me brat Nejc, ati in mami.
Ko smo se vračali domov, sem bil zelo vesel.
Zaspal sem zadovoljen.

Jon Conta, 9 let.

Moja in Julijanova vožnja z vozičkom.

Na 27. bolnišničnih olimpijskih igrah sem se počutil veselo.
Ko sem skupaj s svojim sotekmovalcem dobil zlato medaljo, sem bil zelo vesel.
Medaljo bom s ponosom pokazal svojim sošolcem.

Aljaž, 7 let.

Z Amarjem sta bila skupaj najuspešnejša.

Dobil sem medaljo na bolnišničnih olimpijskih igrah. Igra se je imenovala tobogan bowling (prilagojeno kegljanje). V prvem poskusu sem podrl polovico kegljev, v drugem poskusu mi je ostal samo še en kegelj. Bil sem vesel, da sem podrl vse keglje.

Bilal, 8 let.

Tanja Babnik
marec 2019

 

Stran 1 od 87612345...102030...Zadnja »