Vse najboljše, 30. bolnišnične olimpijske igre!

Danes, v sredo, 17. aprila 2024, so naše bolnišnične olimpijske igre (BOI) upihnile 30. svečko. Uresničili in proslavili smo jih v telovadnici na Uri Soča. V olimpijskem vzdušju smo se prepletali bolnišnična in matična šola OŠ Ledina ter mnogi drugi visoki gostje, zunanji sodelavci in prijatelji, zvesti spremljevalci in podporniki bolnišničnega šolskega delovanja. Slavnostne govorke dogodka so bile vodja otroškega oddelka Uri Soča, Katja Groeleger Sršen, ravnateljica OŠ Ledina, Marija Valenčak, in predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar, ki je igre z nagovorom tudi slavnostno odprla.

 

Začetek BOI je naznanila tudi olimpijska plamenica, ki sta jo prinesla učenka Nuša in Ivo Čarman, nosilec olimpijske bakle na OI v Sarajevu leta 1984.

V treh športnih disciplinah (igra za kolesa in vozičke, tobogan bowling, curling) se je pomerilo okrog petdeset mladih borcev. Igre so spodbujali številni gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili  telovadnico. Mladi olimpijci so izkazovali in uresničevali olimpijskega športnega duha, temu pa so pritrjevali tudi mnogi znani slovenski športniki in športnice, ki so tekmovanje spremljali z budnim očesom; še posebej pozorni pa so bili člani strokovne komisije Stane Pinter, Janez Matoh, Franc Hočevar in Miro Cerar.

 

Vsi netekmovalci – obiskovalci so ob prihodu prejeli medaljo zahvale z logotipom 30. BOI kot znak podpore, povezanosti, spoštovanja, prijateljstva in sodelovanja. Tekmovalci na igrah, seveda prvi trije v disciplinah, pa so prejeli olimpijske medalje. Mladim olimpijcem so odličja podeljevali Gal Jakič, Jakov Fak, Jernej Slivnik, Robi Bojanec, Petra Majdič, Mateja Pintar Pustovrh, Neja Filipič, Ivo Čarman in Janja Zupančič.

 

Igre sta obogatili tudi paraplesalki iz plesne šole Zebra ter izjemna Anja Hlača Ferjančič in Sten Vilar, ki sta dogodek povezovala. Slavnostni zaključek BOI so oznanile fanfare, sledilo pa je pihanje tridesetih svečk na naši olimpijski torti.

Za izvedbo 30. bolnišničnih olimpijskih iger so poskrbeli: Uri Soča, Fakulteta za šport, Olimpijski  komite Slovenije, Paraolimpijski komite Slovenije, Anja Hlača Ferjančič, Studio Anima, Plesna šola Zebra, Arty Party, Kavarna in slaščičarna Randez Vous ter donator dogodka SPAN d . o. o. Ljubljana.

Kolektiv Bolnišnične šole OŠ Ledina se vsem sodelujočim zahvaljuje za naklonjenost in si želi v jutrišnji dan stopiti povezano v olimpijskem geslu Ko sodelujemo, zmagujemo.

Naj Vas lepo povabimo tudi k branju prispevkov o BOI:

https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/petdeset-malih-borcev-in-tri-sportne-discipline/

https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/bolnisnicne-olimpijske-igre-so-ze-30-let-navdihujoc-in-edinstven-primer-dobre-prakse/

 

Obeležujemo in praznujemo

Spoštovani,

preden se srečamo na 30. BOI, naj vas lepo povabimo na sprehod po razstavi Bolnišnične olimpijske igre skozi čas, ki bo na ogled od 25. marca do 22. aprila 2024, na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.

Kolektiv bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina

Pišemo dobre zgodbe

V mesecu marcu nam je gospa Katarina Hafner z INŠTITUTA ZLATA PENTLJICA, otroci z rakom, podarila triinšestdeset knjižnih naslovov, da bodo otroci in mladostniki, ki dneve preživljajo v bolnišnici, lahko v prostem času brali.

Poslanstvo inštituta je, da otroci in mladostniki, ki so v svojem otroštvu zboleli za rakom in ga tudi premagali, o svojem poteku bolezni, od začetkov do ozdravitve, ozaveščajo svoje vrstnike in širšo javnost, prav tako se družijo in si z raznolikimi nasveti med seboj pomagajo.

Marsikateri otrok, ki se znajde znotraj bolnišničnih zidov, ima tudi posebno šolo – to je Bolnišnično šolo, ki je na začetku zdravljenja in šolanja v bolnišnici morda še ne(po)znana, potem pa se velikokrat zgodi, da učencu v bolnišnici pouk tako prirase k srcu, da se mu je spet težko vrniti nazaj v matično šolo. A ni kaj, naše poti vodijo le naprej, tako v matično šolo kot tudi med vrstnike, sošolce in prijatelje. V življenje.

Zahvaljujemo se INŠTITUTU ZLATA PENTLJICA za naklonjenost, razvedrilo in druženje, da otroci ne bodo prikrajšani za prijetna doživetja, ki nam jih lahko bogato podarjajo (tudi) knjige.

Manja Žugman

Umetnina meseca februarja 2024

Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.

Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.

Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.

 

Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.

Dorotejina Prva iskra dneva II.

 

S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.

Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«

 

Tina Žvab
februar 2024

 

Pustovanje malo drugače

V bolnišničnih šolskih oddelkih smo se na današnji pustni torek, 13. februarja 2024, znašli med zimo in pomladjo. Čeprav je v naši mali kliniki običajno tako, da so otroci in mladostniki v svojih sobah in posteljah, so se danes pa vendarle lahko nekateri izmed njih skupaj z učiteljicami sprehodili tudi naokrog po hodnikih. Od daleč jih je bilo slišati, saj je bolnišnične prostore napolnil smeh, z otroških obrazov pa je bilo razbrati eno samo veselje. Otroci, učitelji in zdravstveno osebje so se pridno maskirali v najrazličnejše maškare, ki so si jih večinoma izdelali sami. Najljubše so jim bile podobe živali. Na nekaterih oddelkih so celo zavihali rokave in se lotili peke, zatorej je ob času kosila zadišalo še po slastnih flancatih. Mmm, pa dober tek.

Manja Žugman

 

Poseben obisk

V torek, 6. 2. 2024, je v sklopu kulturnega dne v najboljši razred prišel na obisk prav poseben gost, Žiga X Gombač.
Žiga je mladinski pisatelj, ki s svojim posebnim čarom, nasmehom in navdušenjem pričara posebno doživetje. In to smo doživeli tudi mi.
Ob prihodu smo pisatelja najprej navdušili tako, da smo mu predstavili našo malo knjižnico, bralne čebelnjake, v katere zbiramo štampiljke za prebrane knjige, in bolnišnično bralno značko – Robinsonovo bralno značko, katere ni poznal. Ob našem pripovedovanju so mu oči kar zažarele in zdelo se je, da komaj čaka, da nam še sam predstavi svet pisatelja.
Ob pripovedovanju njegovih zgodb smo na trenutke odpotovali v svet domišljije, na trenutke pa smo spoznali svet drugačnosti, svet sprejemanja in sodelovanja ter svet predsodkov, ki nam otežujejo življenje. Vse to se plete v glavah pisateljev, ki svoje misli in ideje prelivajo na papir čez dan ali ponoči, da lahko bralci odpotujemo v svoje dežele, kjer najdemo vsemogoče.
In v vsej tej čarobnosti se je tudi pri nas čutilo in opazilo, da so se naši učenci našli, počutili so se sprejeti, takšni kot so, in to so pisatelju ob zaključku srečanja v zahvalo tudi sporočili: »Žiga, dobrodošli kadarkoli!«

Nežka Dakskobler Markoč