Umetnina meseca junija

 

»Kar je narejeno z ljubeznijo, je dobro narejeno«, je nekoč izjavil eden najbolj znanih slikarjev Vincent van Gogh. Njegov veličasten sončni zahod je bil zagotovo naslikan z veliko mero ljubezni do ustvarjanja in pokrajine, ki jo prikazuje. Vincent van Gogh je bil slikar, ki ga njegov čas še ni razumel, danes pa velja za enega najbolj spoštovanih mojstrov v zgodovini likovne umetnosti. Slikal je le zadnjih deset let svojega življenja. Uporabljal je sveže, živahne barve ter močne in odločne poteze čopiča, nanesene brez oklevanja.

Na živahnem nebu se blešči rumeno sonce, pred njim pa se raztezajo poganjki na obrezanih vrbah.

Zaključno umetnino meseca tega šolskega leta sta ustvarili dve učenki. Odličen osnutek in skico kompozicije je zarisala komaj šestletna prvošolka. Odločno in brez oklevanja je umestila horizont, sonce in vrbe. Čopiče je nato pogumno in suvereno zavihtela šestošolka Eva, ki pogosto sodeluje pri naših umetninah in pri svojem delu vidno napreduje. Velikokrat si želi pri ustvarjanju uporabljati bleščice. Tudi tokrat jih je. Če boste sliko natančno opazovali, jih boste mogoče odkrili.

Žareča in bleščeča bi bila tudi brez bleščic. Le kaj bi rekel Vincent, če videl našo sliko?

Naša zadnja reprodukcija bo med poletnimi počitnicami krasila hodnik oddelka. Upamo, da bo prinesla tople sončne žarke tudi do tistih, ki bodo dneve morali preživeti v bolnišnici.

Naj nas poletje, ki je pred nami, napolni z energijo in prinese številna vesela doživetja. Na  snidenje spet septembra!

Tina Žvab
junij 2020

Umetnina meseca maja

Ko smo v mesecu marcu začeli spoznavati novo likovno delo, se nam je zdelo, da bomo še pred koncem meseca ponosno zrli v našo reprodukcijo. Razmere so nas pri delu žal prekinile, tako da smo marčevsko umetnino do konca spoznali in poustvarili v mesecu maju. Victor Vasarely je bil utemeljitelj umetniškega sloga op art, v katerega spada tudi tokratna umetnina. Razmišljal je takole: »Vsaka oblika je lahko osnova za barvo in vsaka barva je lahko lastnost neke oblike.«. Z op art označujemo smer likovne umetnosti, v kateri umetniki v nekakšno matematično zaporedje urejajo ponavljajoče se preproste oblike in barve. Tako ustvarjajo posebne vizualne učinke in vibracije, ki jih dosegajo tudi s pomočjo nejasne meje med ospredjem in ozadjem.

Prostor s kocko, dve kocki ali kocka z manjkajočim ogliščem. Vse troje lahko vidimo, če prilagodimo svojo perspektivo gledanja.

Optične iluzije so zelo zanimiv izziv za vsakega posameznika. Še večji izziv pa je optično iluzijo naslikati. Naša osnova je nastala že v mesecu marcu. Z matematično natančnostjo, štetjem in izračuni je dijakinja Iva na našo podlago prenesla in umestila vse kvadratne delčke te zahtevne kompozicije. Risba je nato samevala vse do sredine maja, ko smo se lahko tudi bolnišnični učitelji vrnili na oddelke. Med učenci žal ni bilo nikogar, ki bi zmogel dokončati našo sliko, zato se je barvanja lotila mamica predšolske deklice, ki si je tako skrajšala čas, ko je bila njena punčka na preiskavi. Z barvicami se je razmeroma dobro približala barvnim odtenkom originala. Tako je potrdila enega naših ciljev – medgeneracijsko sodelovanje pri ustvarjanju skupnega izdelka.

Nekoliko svetlejša, a zaradi izjemno natančne risarske osnove tudi prepričljiva, reprodukcija zahtevne optične iluzije.

Tudi na našem oddelku se počasi vse postavlja nazaj na svoje mesto. Upamo, da nam bo junij prinesel novo možnost, da sodelovalno ustvarimo še eno letošnjo umetniško stvaritev.

Tina Žvab
maj 2020

 

Umetnina meseca junija

Nekoliko utrujeni in hkrati polni pričakovanj smo pričakali mesec junij. Mesec, ki prinese najslajše češnje, pričetek koledarskega poletja in seveda dolge zaslužene počitnice. Počitnice, katerih vsaj delček povezujemo z morjem in brezskrbnimi oddihom. Na oddelku smo že v začetku meseca junija proučevali sliko morja, ob kateri smo se spraševali: »Kaj pa se tukaj dogaja? Leteča skala?«

Nad zelo prepričljivo naslikanim morjem lebdi velika skala, nad njo pa oblak.

Vse je natančno in realistično naslikano, a v resnici ni mogoče, da bi bilo takšno.

Oblaki, ribe, klobuki in zelena jabolka so nekateri najbolj prepoznavni motivi nadrealističnega slikarja Reneja Magritta. Na svojih slikah je še tako vsakdanje stvari naredil čudne. Umeščal jih je v nepoznane ali neobičajne prizore ali jih namerno zamenjal, da bi jih s tem še bolj poudaril.

Ozadje naše skupne slike sta naslikala drugošolca David in Zara. Z akrilnimi barvami in nekaj usmeritvami sta čopiča izpod njunih rok pričarala morske valove v objemu modrega neba. V naslednjih dneh smo skupaj s petošolko Evo in šestošolko Tjašo razmišljale, kako bi ta čudni motiv naredile še bolj nenavadnega in poudarjenega. Rodila se je ideja o tem, da oblaka in skale sploh ne bi naslikale. Tako sta dekleti za oblak uporabili puhasto vato, za izdelavo skale pa aluminijasto folijo, ki sta jo prebarvali z akrilnimi barvami. Elementa smo na koncu le še pritrdile na ozadje in nastala je naša junijska umetnina meseca.

Magritte s svojimi slikovnimi ugankami gledalca na šaljiv način opozarja, da ne glede na to, kako natančno nek predmet naslikamo, nikoli ne prikažemo predmeta samega. No, mi smo se odločili predmete upodobiti kar na kiparski način.

Učenka Eva je za konec šolskega leta, kakor pretekli mesec, pri uri slovenščine ob naši morski umetnini ustvarila še pesem.

Nemir

V nočnem miru
po nebu bel puhast oblak potuje,
v moji glavi
so razburkane misli mi tuje.
Jeza v meni ždi,
upam, da se kakor ogromna
skala v morje odvali.

Eva, 5. razred

 

Naj se tudi vse vaše skrbi kakor skale odvalijo v morje in vam pričarajo lepe ter zdravja in doživetij polne počitnice.

 
 
Tina Žvab
junij 2019

Hvaležni medved

V mesecu aprilu smo spoznali koroško ljudsko pripovedko Hvaležni medved.

Na jasi, na robu gozda je živela mati s svojim prvorojenim sinom. Pred hišo je šivala in uspavala otroka. V grmovju je nekaj zašumelo in prikazal se je velik, rjav medved. Mati se je prestrašila, zgrabila je sinka in drgetajoče pričakovala, kaj bo medved naredil.

Medved je iskal pomoč, saj se mu je v taco zarinil velik črn trn. Materi je pokazal poškodovano taco in ta ga je s šivanko odrešila vsega trpljenja, bolečine in žalosti.

Medved je srečen, zadovoljen in pomirjen odšel nazaj v gozd, s seboj pa odnesel otrokovo zibelko. Mati se je čudila nad nesramnostjo in predrznostjo medveda. Pomislila je, da je dobrota res sirota. Niti slutila ni, da se bo medved vrnil in ji v zahvalo prinesel polno zibelko rumenih, sladkih hrušk.

V pripovedki smo spoznali pomemben nauk za življenje – pomagajmo nekomu v stiski in težavah in to nam bo povrnjeno.

Z učenci smo se po poslušanju in prebiranju pripovedke veliko pogovarjali o čustvih. Čustva smo prepoznavali, jih opisovali in jih skušali narisati. Poiskali in pripravili smo didaktične igre, ki so nam pomagala čustva prepoznati ter jih poiskati v sebi.

Prepoznavanje čustev v pravljici

Prepoznavanje čustev

Vrtiljak čustev

Spomin: Čustva

 

Učenci so svoje občutke prelili tudi na papir in narisali lastne izkušnje ob doživljanju različnih čustev.

Nežka Dakskobler Markoč
april 2018

Umetnina meseca

Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.
Ob umetnini Pieta Mondriana smo razmišljali, kaj je abstraktna umetnost in kako jo lahko razumemo.

Piet Mondrian je bil očaran nad lepoto, ki je skrita v čistih, geometričnih ploskvah. Ob pogledu na njegove barvite slike se v nas poraja občutek veselja.

Značilne elemente, ki jih je umetnik uporabljal v svojih slikah, smo upodabljali na različne načine, seveda pa smo skupaj ustvarili tudi veliko reprodukcijo.

Sliko so ustvarile štiri osnovnošolke. Delo so začele čisto matematično, tako da so natančno razmejile posamezne ploske, jih pobarvale, črne črte pa dodale čisto na koncu. Ali uganete, s čim so si pri delu pomagale?

 

Pri uri slovenščine je ob sliki nastala pesem z naslovom Kocka.

KOCKA

Rdeča spominja me na kri,
kar pomeni,
da nekdo svoje življenje živi.
Modra spominja me na vodo,
na morje, počitnice in svobodo.
Bela spominja me na sneg,
ki je pobelil mesto in breg.
Rumena spominja me na sonce,
me razsvetli in razveseli.

Inas, 6. razred

 

Pri urah likovne umetnosti pa so nastale številne različice slik in tudi animacija, ki jo je navdahnila Mondrianova umetnost.

Leon, 5. razred

Nika, 4. razred

 

__________________ 

 

Tina Žvab
marec 2018

Januar

JANUAR

je dobil ime po rimskem bogu Janusu.
Janus je v rimski mitologiji bog vrat in prehodov; pozneje tudi začetka in konca.
Po navadi je upodobljen z dvema glavama in dvema obrazoma.
(Wikipedija)

Tudi mi smo se v januarju še ozirali v decembrska praznovanja pa tudi delali načrte za naprej. Otroci so si med drugim ogledali lutkovno predstavo.
OGLED LUTKOVNE PREDSTAVE

V sredo, 10. 1. 2018, ob 10.45 nas je prišla iskat vzgojiteljica z druge klinike. Odpeljala nas je na lutkovno predstavo Živalski zdravnik. Predstava je potekala v igralnici.

Na pripravljeni oder je prišel zdravnik z rjavim kovčkom. Po telefonu so mu sporočili, da bodo k njemu na pregled prišle živali iz živalskega vrta.

Najprej je prišla opica, ki ji je dal zdravila za angino. Naslednji je bil ptič z zlomljeno perutjo. Zdravnik mu jo je povil in mu dal protibolečinsko zdravilo. Žaba je prišla z jezikom, polnim aft, zdravnik pa ji ga je namazal s kremo. Potem je prišel lev s trnom v šapi in zdravnik mu ga je izpulil. Zajca je bolel trebuh in dobil je odvajalo.

Vse živali so zdravniku na koncu predstave v zahvalo prinesle vsaka svoj izbrani sadež.

Vse živali in zdravnik so govorili v rimah. Zdravnik se je velikokrat zmotil pri govoru in se ob tem zabaval.

Predstava nam je bila všeč. Bila je zabavna, vesela, vse se je dobro izšlo. Kostumi so bili zelo domiselno izdelani. Vsako žival sta igrala dva igralca, zato so živali izgledale bolj resnično. Vsi smo igralcem z veseljem zaploskali.

Otroci z otroškega oddelka dermatološke klinike

Učenki sta narisali risbe, ki prikazujejo januarske zimske radosti, in veveričko, ki išče svoje zimske zaloge.

 

Špela, 6. razred

Nika, 4. razred

Nika, 4. razred

 

Izbrali pa smo tudi nekaj pregovorov o začetku.

Vsak začetek je težak.
(slovenski pregovor)

Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.
(Lao Ce)

Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo.
(Julia Doria)

Začnimo torej ustvarjati mozaik novega leta.

Andreja Čušin Gostiša
januar 2018