Klasična glasba z godalnim kvartetom, barvnimi zvončki in ukulelami

Dolg mesec januar smo tigri posvetili klasični glasbi, ki se je še posebej prilegla kot ozadje za bele snežne dni.

Obiskala nas je zasedba štirih čudovitih glasbenic, ki so nam predstavile svoja godala in nam z njimi skupaj z vzgojiteljico Tanjo pričarale pravljico Pri babici Zimi.

Pravljica Pri babici Zimi s spremljavo godalnega kvarteta

Vsi od najmlajšega do najstarejšega smo že ob prvih tonih spoznali, kako čarobna in prijetna je lahko klasična glasba.

Seveda so nas hitro zasrbeli prsti in smo želeli še sami ustvarjati glasbo. To nam je uspelo z barvnimi zvončki. Nekateri smo se znašli malo po posluhu, drugim pa je uspelo zaigrati kakšno pesmico s pomočjo barvnih not. Seveda nam je šlo veliko lažje od rok tudi s Tanjino spremljavo na ukulele.
Poleg znanih ljudskih pesmi smo zaigrali še nekaj klasičnih skladb, za katere smo ugotovili, da jih vsaj delno poznamo in da so pogosto prisotne v sodobni glasbi, risankah ali pravljicah.

Barvni zvončki

Tako nam je dolgi januar minil precej hitro in v prijetnem razpoloženju.

Urša Grum
januar 2024

Čas je za pravljico

Naj vas v mesec januar pospremi pravljica o škratku Natku in njegovi prijateljici vili Marini. Naša metuljčica Pija, ki je dva januarska tedna preživela v bolnišnici, si je čas krajšala z branjem. Rada pa se preizkusi tudi v pisanju. Sprejela je izziv bolnišnične učiteljice in tako je nastala prav posebna pravljica o izzivih prijateljstva, ki jo je želela podeliti z bralci naše spletne strani.

Prijetno branje😊

VILA MARINA IN ŠKRATEK NATEK

Nekoč sta za devetimi gorami in devetimi vodami živela vila Marina in škratek Natek. Vila Marina je bila zelo nežna. Rada je imela gozdne živali, ki jim je z veseljem pomagala. Škratek Natek je rad igral igrice. Tudi on je rad priskočil na pomoč gozdnim živalim. Bil je nežen škratek kot vila Marina. Spoznala sta se na zabavi na gozdni jasi. Ker sta bila oba brez staršev, sta se odločila, da bosta živela skupaj. Živela sta na velikem hrastu. Natek je živel pod vilo Marino, a še vedno je rad hodil k njej na kosilo.
Nekega sončnega dne je vila Marina potrkala na Natkova vrata. Hotela ga je vprašati, ali gre z njo in gozdnimi živalmi do gozdne jase. A Natek ji ni odgovoril, ker je igral igrice. Vila Marina si je mislila: »Kar naj igra te igrice, grem pa sama z živalmi do gozdne jase!« Vila Marina se je vrnila do kosila. Ko je Natek zavonjal kosilo, je brž stekel k Marini. Bolj ko je Natek trkal, bolj je postajal utrujen. Natek je stal pred vrati in vpil: »Kaj sem ti naredil? Zakaj mi nočeš odpreti?« A vse je bilo tiho. Škratek Natek je pod cvetličnim lončkom našel ključ in papirček, na katerem je pisalo: Sem na gozdni jasi. Pridi pomagat, ker si je zajčji mladiček poškodoval tačko. Natek je pohitel na gozdno jaso. Ko je prišel na gozdno jaso, je vila Marina zakričala: »Kje si se obiral?« Natek se ji je opravičil, ker je zamujal. Zajčka sta skupaj oskrbela. Vila Marina je bila žalostna. Škratek Natek jo je vprašal, zakaj je žalostna. Povedala mu je, da si je želela, da bi šel z njo na gozdno jaso. Natek se ji je opravičil, ker je bil preveč zaposlen z igranjem igric. Skupaj sta odšla domov.

LEKCIJA: Ne smeš pretiravati z igricami in dobro je, da poslušaš prijatelje.

Pijina ilustracija

Tanja Šercer
januar 2024

 

Javno nastopanje

Z učenci smo se posvetili javnemu nastopanju. Pogovarjali smo se, razmišljali, si izmenjevali izkušnje.
V šoli učenci najpogosteje pripravljajo t. i. govorne nastope, kjer predstavljajo določeno temo, javno pa nastopajo tudi z deklamacijami pesmi, v dramatizacijah, nekateri sodelujejo v dramskih krožkih.
Ugotovili smo, da je najpomembnejše za govorni oz. katerikoli javni nastop, da se nanj dobro pripravimo.
Nikoli seveda ne bomo popolni, saj smo ljudje nepopolna bitja, ki se učimo na napakah.
Če pa se potrudimo po svojih najboljših močeh, se več od nas ne pričakuje.
Zelo pomembno se nam zdi tudi, da se pred nastopom čim bolj sprostimo, čeprav smo se naučili, da ima večina ljudi pred nastopom tremo, torej da nas je strah. Strah pa ne pomeni le neprijetnih občutkov, ampak pomeni tudi, da čutimo odgovornost pred poslušalci.
Pri javnem nastopanju pa je seveda zelo pomembno, kako govorimo in kako se obnašamo. Govorimo o besednem in nebesednem jeziku,
Pri javnem nastopanju uporabljamo knjižni oz. knjižni pogovorni jezik, pomemben pa je tudi naš nebesedni jezik: naša drža, glas, mimika, gestika …

https://www.adriatiqa.com/sl/z-otroci-ali-z-otroki/

Pa še odgovor na vprašanje iz prejšnje, novembrske novičke.
Citat, ki smo ga zapisali v novički,
je iz pesmi Beautiful Boy (Darling Boy), torej Lepi fant (Dragi fant).
Pesem je John Lennon posvetil svojemu sinu Seanu, ko je bil ta še majhen otrok.

 

Andreja Čušin Gostiša
januar 2024