Prestopno leto

Vsaka štiri leta imamo prestopno leto, takrat letu dodamo en dan. Zakaj?

Leto traja približno 365 dni in 8 ur.
Račun 6 ur x 4 leta = 24 ur pokaže manjkajoči dan.
Ampak pot Zemlje okoli Sonca traja v resnici 365 dni, 5 ur in 49 minut. Če bi upoštevali 6 ur v daljšem časovnem obdobju, bi zopet prišlo do neujemanja koledarja z dejanskim stanjem, zato občasno ni prestopnih let.

Slednjo ugotovitev je uvedel papež Gregor XIII., ki je v svojem – gregorijanskem – koledarju popravil napake prejšnjega koledarja – julijanskega (po Juliju Cezarju). Gregorijanski koledar uporabljamo še danes.

S prestopnimi leti danes sovpada tudi organizacija poletnih olimpijskih iger, ki jih organizirajo vsaka štiri leta. Te so bile leta 2004 (Atene), 2008 (Peking), 2012 (London), 2016 (Rio de Janeiro), 2021 (Tokio 2020), 2024 ?

Pravilo za določanje prestopnih let:
• leto je prestopno, če je deljivo s 4 (npr. leto 1908),
• razen v primeru, ko je leto deljivo s 100 (npr. leto 1900), to leto NI prestopno,
• v primeru, da je leto deljivo s 400 (npr. leto 2000), je leto vseeno prestopno.

Svoje znanje preveri s kvizom.

 

Irena Nemanič
februar 2024

V februarju praznujemo mednarodni dan maternih jezikov

https://osrakek.si/2021/02/19/dan-maternega-jezika/

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja lastne materinščine in materinščine drugih ljudi.
Materni jezik je jezik, s katerim nas največkrat prvič ogovori mama, in je tisti, v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik.
Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano pa je materni jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-maternih-jezikov.html

»Avtor knjige (Tore Janson, Speak: Kratka zgodovina jezikov) ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili.«

Tjaša Jakop, Jansonova Kratka zgodovina jezikov, dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/OJSAdmin,+JZ_25.1+(2019)_14+Jakop,+str.+183–187.pdf

 

Andreja Čušin Gostiša
februar 2024

Kultura v bolnišnici

Preživeli smo prijeten in kulturno obarvan mesec februar. Praznovali smo slovenski kulturni praznik, se družili s Primožem Suhodolčanom, ustvarjali s pedagoginjami iz Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti ter spoznavali slovensko kulturno dediščino.

Kulturni dan Prešernovanje

Slovenski kulturni praznik, dr. France Prešeren

Kultura in umetnost
Slikanica Plastelinčica in časopis najmlajše bralce seznanja s pojmom kultura in jim razkriva različna umetniška področja. Muzejski pedagoginji iz MG+MSUM sta učence preko slikanice nagovorili h kreativni igri s plastelinom. Pod njihovimi spretnimi prstki so nastali čudoviti in unikatni izdelki.

MG+MSUM: Plastelinčica in časopis

Kultura branja
Obiskal nas je mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. S humorjem in otroško radoživostjo nas je popeljal v svet svojih knjižnih junakov. Nasmejal nas je, predvsem pa nas je svojim iskrenim nastopom prepričal, da je branje knjig lahko zabavno.

Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan

Kulturna dediščina
Hrupni obhodi najrazličnejših mask so želeli v preteklosti prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter obenem zbuditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. Danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in vsaj za hip postane, karkoli si želi. Tudi mi smo na pustni torek bolnišnične pižame nadomestili s pisanimi maskami in kostumi ter za kratek čas postali nepremagljivi v svojih preoblekah.

Pust – čas, ko smo lahko vsaj en dan nekdo drug.

Ana Dobovičnik
februar 2024