Avtor: Metoda Leban | Dec 1, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Letos sta na dializnem oddelku kar dva prvošolca, Liar in njegov sošolec Fonzi. Liarja ste že spoznali, gotovo pa vas zanima, kdo je Fonzi.
No, Fonzi je hobotniček, ki ga je v prvi razred Bolnišnične šole vpisala naša nekdanja učenka in dijakinja Jadranka. Ko ga je srečala, je namreč slišala, da je na oddelku prvošolec Liar, ki včasih potrebuje pomoč pri pisanju, računanju, barvanju, pa tudi majhnih lumparijah in klepetanju. Včasih pa se samo malo poigrata in crkljata.
Fonzi in Liar sta postala velika prijatelja. Liar Fonziju pomaga pri računanju, Fonzi pa Liarju pojasnjuje neznane besede in besedne zveze, kadar v prvem razredu beremo kakšno zelo zanimivo pravljico ali zgodbico.
Ob branju pravljice Zrcalce se je Fonzi pogledal v zrcalo in vzkliknil: »Bučmani, saj to je vendar moja slika!«
Fonzi je rekel, da je računanje trd oreh, zato mu Liar rad pomaga.
Sicer pa ima tudi Fonzi svojo šolsko torbo in Liarja ob ponedeljkih, sredah in petkih zjutraj vedno navdušeno pričaka na oddelku. Liar mu namreč hitro pove, kaj vse je v torek in četrtek zanimivega izvedel in izkusil v svoji matični šoli v Cerkljah na Gorenjskem.
Se pa Fonzi tudi hitro prestraši in se je pred nočjo čarovnic, ko je Liar izdelal lutki strašnega pajka in porednega netopirja, skril v omaro.
.
Če vas zanima, kako se Liar in Fonzi učita in se včasih tudi zabavata, pa nas lahko tudi kdaj obiščete.
Mojca Topić
november 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Arhimed je bil grški matematik, izumitelj, fizik, astronom, mehanik in inženir. Ja, vse to!
Rodil se je leta 287 pr. n. št. v mestu Sirakuze na Siciliji. Šolal ga je slavni in zelo iskani učitelj Konon. Od okoli leta 269 pr. n. št. je študiral v Aleksandriji.
Arhimed je bil plemič in neodvisen človek ter zato za svoje delo ni potreboval podpore egiptovske
kraljeve hiše kot drugi. V celoti se je posvetil raziskovanju, predvsem matematiki. Morda pa ga najbolj poznamo po njegovem izreku o vzgonu, ki pravi, da se teža potopljenega telesa navidezno zmanjša ravno za težo izpodrinjene tekočine. Imenujemo ga Arhimedov zakon in ga še dandanes uporabljamo za določevanje gostote snovi in proučevanje plovnosti teles.
Poznate zgodbico o tem, kako se je Arhimed kopal v kadi in ugotovil, da določeni predmeti v vodi plavajo, drugi pa potonejo? Ves navdušen je skočil iz kadi in kar gol tekal naokoli ter kričal: »Eureka! Eureka!«
.
Seveda je to le zgodbica. Do odkritja je prišel, ko mu je kralj naročil, naj preveri, ali je njegova krona narejena iz čistega zlata, ker je sumil, da so ga ogoljufali. Arhimed je krono in enako količino zlata potopil v vodo ter precenil razliko. Ugotovil je, da so vladarja ogoljufali, saj je bilo v kroni tudi srebro. Ta goljufija pa je zlatarja stala življenja.
Uf, kako zanimivo! Ja, tako zelo zanimivo, da smo se v okviru naravoslovnega dne Voda tudi mi podali po Arhimedovih stopinjah ter raziskovali plovnost teles.
Prvošolec Liar se je raziskovanja lotil zelo znanstveno, saj je zapisal svoja predvidevanja, nato pa še ugotovitve.
Šestošolka Anja je prav tako predvidela, kaj potone in kaj plava. Imela pa je večji nabor predmetov. Najbolj jo je očaralo jajce, saj je sprva v vodi lebdelo, so pa iz njega izhajali drobni mehurčki. Sčasoma pa je jajce skoraj čisto potonilo. Hm, le zakaj? To pa je že nova snov za raziskovanje.
Anja je tudi izmerila, koliko vode izrine posamezni predmet in svoje ugotovitve vestno beležila ter analizirala.
Mojca Topić
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Sep 28, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Kdo ne pozna muce Copatarice, ki malčkom skrije copate, če jih ne pospravijo? Pa ste vedeli, da muca Copatarica strgane copate zašije in jih nato vrne malčkom? Seveda jim pove še, da morajo svoje copate vestno pospravljati, ko ležejo v posteljo ali gredo v šolo.
Prvošolca Liarja je Muca Copatarica spremljala ves teden. Pravljico je poslušal.
Seveda je slikanico tudi zelo pozorno prebral in izdelal svojo knjigo/pobarvanko, ki jo bo predstavil svojim sošolcem v matični šoli.
In ja, za povrh se je še preizkusil v šivanju ter zašil copatke.
 Liar je povedal, da za šivanje potrebuješ iglo, sukanec in škarje. |
 »Pri šivanju moraš biti zelo previden, da se ne zbodeš v prst,« je še dodal. |
Copatki za muco Copatarico.
Mojca Topić
september 2023
Avtor: Metoda Leban | Jun 23, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Končno! Spet se lahko sproščeno odpravimo na izlete, raziskovanja in popotovanja. Tokrat smo jo mahnili na izlet po Ljubljani.
Prijazni ljubljanski Kavalirji so nas čakali pred Pediatrično kliniko in nas odpeljali do Cankarjevega doma, kjer smo si najprej ogledali zelo zanimivo razstavo V vrtincu sprememb. https://www.youtube.com/watch?v=1iHSZDaOYhQ
Ob ogledu razstave smo se kar malo zamislili nad podatkom, da bo za naslednje veliko svetovno izumrtje rastlinskih in živalskih vrst kriv človek. Doslej so bili namreč krivi padci kometov, izbruhi vulkanov … Zdaj pa človek s svojim delovanjem počasi povzroča izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Če se le da, moramo to preprečiti ali vsaj omiliti. Hobotnice se bomo vsekakor trudile za to.
Po vodenem ogledu razstave smo imeli še ustvarjalno delavnico. Izdelovali smo dinozavre, itak!
Sladoled! Oja, po ogledu razstave in delavnici se nam je zelo prilegel.
Ampak sladoled smo morali polizati na hitro, da smo ujeli ladjico, s katero smo se zapeljali po vedno skrivnostni reki Ljubljanici. Pogled na našo prestolnico je z gladine Ljubljanice še lepši, skrivnostnejši!
Za čudovit in sproščujoč konec našega potepa so znova poskrbeli ljubljanski Kavalirji, ki so nas že čakali v pristanu in nas zapeljali nazaj do klinike.
SUPER SMO SE IMELI!
Mojca Topić
junij 2023
Avtor: Metoda Leban | Maj 29, 2023 | Hobotnice, Oddelki
V mesecu maju, natančneje 9. maja, praznujemo dan Evrope. Ta dan obeležujemo mir in enotnost v Evropi ter obletnico zgodovinsko nadvse pomembne deklaracije Roberta Schumana, v kateri je predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Njegov predlog velja za začetek današnje Evropske unije.
Evropa kot celina
Evropa (na globusu) ni videti kot samostojna celina, temveč se zdi podaljšek oz. polotok
Azije, saj skupaj sestavljata Evrazijo. Evropa je ena najmanjših celin ter ena najgosteje poseljenih (za Azijo in Afriko).
Evropa pa je samostojna celina zaradi geografskih, zgodovinskih in kulturnih razlogov.
Geografski razlogi: Kopno in morje sta tesno povezana (polotoki, otoki), podnebje je zmerno,
območje je priljubljeno za poselitev, največ ozemlja je v zmerno toplem pasu (jug subtropski,
sever subpolaren).
Kulturni razlogi: jedro človeške civilizacije in kulture, osvajalci so širili evropsko kulturo na druge celine (podjarmljenje, izkoriščanje, suženjstvo, nasilno pokristjanjevanje), zibelka svetovne industrijske revolucije, do 20. stoletja najrazvitejši del sveta
Evropske države so se po burnih stoletjih medsebojnih vojn (tudi hladne vojne) povezale v Evropsko unijo. Val globalizacije pa je povzročil množično priseljevanje, zato je postala večrasna skupnost.
Dijak Jan se je vse šolsko leto podrobno učil o Evropi kot celini. Seveda si mora zapomniti vse evropske države, njihovo lego, glavna mesta ter tudi zastave. To pa je kar trd oreh, saj je držav veliko, zato si je domislil, da bi si izdelal učni pripomoček, nekakšno igro – sestavljanko.
Najprej je izdelal seznam vseh držav z glavnimi mesti in zastavami, nato ga je natisnil, označil in razrezal.
Jan seveda ni pozabil tudi na zemljevid Evrope in zemljepisno lego posameznih držav.
Igra se lahko igra na več načinov, recimo kot spomin, kot tekmovanje v dvojicah na čas in podobno …
Ker pa mu je namizna igra Evropa tako zelo uspela in mu tudi pomagala pri samostojnem učenju, jo je sklenil pokazati in ponuditi še svojim sošolcem.
Mojca Topić
maj 2023
Avtor: Metoda Leban | Apr 7, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Poznate stripe? Seveda jih! Radi jih beremo, ker so zelo zabavni, včasih pa so zgodbe tudi zelo napete.
In kaj je strip?
Strip je zgodba, ki jo sestavlja zaporedje sličic, ki se nizajo v pasice, besedilo pa je je v oblačkih. Je nekje med slikanico in risanko, risba pa temelji na likovnem poenostavljanju.
Kako lahko narišemo strip, si lahko ogledate v spodnjem prispevku.
Čisto prvi stripi so nastali na Japonskem v 18. stoletju v lesorezu z namenom prenašanja ljudskega izročila oz. legend, mitov in junaških zgodb. V Evropi se je pojavil v 19. stoletju. Razrasel se je v začetku 20. stoletja skupaj s časopisjem.
In kdo med vami ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in drugih junakov številnih stripov in slikanic? Seveda jih poznate. Njihov avtor pa je Miki Muster, ki velja za enega najboljših ustvarjalcev stripov v slovenskem in tudi evropskem merilu. Če njegovih stripov še ne poznate, pohitite v knjižnico ali pa Stripoteko ter začnite z zabavnim in napetim branjem.
Več o Mikiju Mustru si lahko preberete na tej strani:
www.muster.si/
Tudi petošolka Zoja se je preizkusila v ustvarjanju stripa. Upoštevala je vsa pravila, navodila in nasvete ter v zgodbi v sličicah upodobila svojo osebno izkušnjo. Naslov stripa pa je ZOJA V BOLNIŠNICI.
Mojca Topić
marec 2023
