Avtor: Metoda Leban | Dec 6, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.
Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan pa ni dela prost.
Kip Rudolfa Maistra.
https://www.prlekija-on.net/uploaded/kip-rudolfa-maistra_642283509168.jpg
Rudolf Maister – Vojanov, general, borec za severno mejo, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku.
Pisal pa je tudi pesmi in izdal dve pesniški zbirki.
Kot pesnik se je udejstvoval že zelo zgodaj. V 4. razredu gimnazije v Kranju je bil ustanovitelj in urednik dijaškega lista Inter nos, v 5. razredu pa je svoje pesmi objavljal v ljubljanski Večernici. V reviji Vesna je objavljal pod psevdonimom Vuk Slavič, nato pa še pod imenom Vojanov, med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega skrivnega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn – Aleksandrov.
Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Upodabljal je v oljni tehniki. Ni znano, kje je črpal svoje slikarsko znanje, bil pa je dober prijatelj Riharda Jakopiča, kasneje tudi Matije Jame in Mateja Sternena, slovenskih impresionistov.
Rudolf Maister je bil strasten ljubitelj knjig in lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Večinoma je zbiral samo slovenske knjige in časopisje. Gradivo je iskal po župniščih, šolah, pri premožnejših kmetih, po knjigarnah in starinarnicah. Po generalovi smrti je knjižnica prešla v last sinov, med drugo svetovno vojno jo je zaplenil nemški rajh, vendar so po posredovanju Otona Župančiča last zahtevale italijanske okupacijske oblasti. Po vojni so bile knjige prepeljane v Maribor. Knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor.
Vir: Wikipedija
Andreja Čušin Gostiša
november 2017
Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
V oktobru smo opazovali spreminjanje narave; kar naenkrat so se v gozdu in na travnikih pojavile nove, jesenske barve, ki so se iz dneva v dan spreminjale in se dopolnjevale z novimi. Tudi v naši likovni delavnici smo se posvetili tem spremembam in ustvarili risbe jesenskih listnatih preprog, jesenskih dreves.
Mala jesenska preproga.
Jesenski gozd. Ela, 5. r.
Ob razmišljanju o preprogah in njihovih čudovitih vzorcih tako v naravi kot v izdelkih iz volne in drugih materialov smo se spomnili tudi na pesemsko obliko, ki nas spominja na preprogo oz. pletivo in ji pravimo gazela.
Gazela (arabsko: ghasal – pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska lirska pesniška oblika.
Gazela je nekitična, torej ni razdeljena na kitice. Ima od 6 do 30 verzov, ki so poljubno dolgi. Ritem ni predpisan, pač pa rima.
Pri gazeli se ista rima ponovi v prvih dveh vrsticah in nato v vseh sodih vrsticah. Lihe vrstice so brez rim. V sodih vrsticah pa sledi rimanim besedam dostikrat še kakšna beseda ali izrek kot pripev ali refren, bistven za vsebino pesmi. Po tem in zaradi ponavljajoče se rime ima gazela svoje ime: obnavljata se v pesmi, podobno kakor kak vzorec na pletivu preproge.
Vsebina je v gazeli svobodna. Dostikrat so igrivo opevani ljubezen, vino, prijateljstvo. Nemalokrat pa s svojo vsebino tudi poučuje (vir: Wikipedija).
Zaenkrat nam gazele še ni uspelo napisati, zato vam za pokušino v branje predlagamo Prešernove Gazele.
https://sl.wikisource.org/wiki/Poezije_(France_Pre%C5%A1eren)
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2017
Avtor: Metoda Leban | Okt 8, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
V septembru smo bili ustvarjalni. Najbolj so nam šli od rok izdelki iz papirja.
Najprej smo izdelali najrazličnejše kazalke. Nekatere smo izdelali s tehniko origami, in ker nam je bila ta tehnika zelo všeč, smo naredili še origami žabice in zanimiv lik, ki se odpira in zapira.
 Kazalki – pošast in punčka. |
 Origami kazalke. |
 Zaprt in odprt origami lik. |
Kaj pa pravzaprav pomeni origami in od kod izvira?
Origami je japonska umetnost, ki temelji na prepogibanju papirja v določeno skulpturo oz. lik.
Beseda origami izvira iz japonske besede orikami. Ori pomeni prelaganje, kami pa papir. Načrti za razne like so zapisani v diagramih, obstajajo pa tudi navodila v obliki videoposnetkov.
Večina origami papirjev ima eno stran obarvano z vzorcem, druga pa je bela ali enobarvna, četudi se dobijo tudi takšni, pri katerih sta različno obarvani obe strani.
Med origami liki je tudi več takšnih, ki so primerni za začetnike, hkrati pa pomenijo učenje in utrjevanje osnovnih zgibov. Mednje uvrščamo žerjava, laboda, žabo, metulja, ptico …
(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Origami)
Ustvarjali smo tudi na glasbenem področju. Z Orffovimi instrumenti smo naredili glasbeno spremljavo za več jesenskih pesmi in jih veselo prepevali.
Bili pa smo tudi vedoželjni in se spraševali in iskali zanimivosti o jeseni.
22. septembra se je namreč poletje prevesilo v jesen. Izvedeli smo, da prvi dan jeseni imenujemo tudi jesensko enakonočje, saj sta dan in noč približno enako dolga. Drugo enakonočje je na vrsti spomladi, okrog 20. marca, ko se konča zima in začenja pomlad.
Z letnimi časi so povezani različni ljudski pregovori, ki se pogosto nanašajo na godove svetnikov. 22. septembra goduje Mavricij in zanj ljudska pregovora pravita:
Če na Mavricija sonce zasije, pozimi huda sapa brije.
Če je na Mavricija jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo.
Letos je bil 22. september lep topel sončen dan, in če bo pregovor držal, se nam obeta huda zima.
(Vir: https://www.vecer.com/prvi-jesenski-dan-bo-v-znamenju-soncnega-vremena-6313624)
Jesen pa naravo pobarva v pisane barve, po sadovnjakih in poljih pobiramo pridelke in ameriška pisateljica Sarah Addison Allen pravi:
Jeseni se zdi, kot da je svet prekrit z narastkom rjavega sladkorja in cimeta.
(Vir: http://www.kresnik.eu/misli-o-jeseni_clanek_1537.html)
Sladko in slastno, ustvarjalno in vedoželjno jesen vam želimo!
Andreja Čušin Gostiša
september 2017
Avtor: Metoda Leban | Jun 25, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
“Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih.” (neznan avtor)
http://www.pregovor.com/kategorije/domovina.html
Šopek za praznik.
Tjaša, 4. r.
25. junija praznuje naša domovina rojstni dan.
Prebirali smo pesmi in prozna besedila, ki so jih slovenski pesniki in pisatelji napisali o domovini. Za praznik pa si skupaj preberimo odlomek iz Cankarjevega Kurenta, starodavne pripovedke, kot jo je naslovil avtor. Odlomek je iz 2. poglavja.
— O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!“ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!“ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! —
https://sl.wikisource.org/wiki/Kurent
Andreja Čušin Gostiša
junij 2017
Avtor: Metoda Leban | Jun 7, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Kdo je to?
Pravimo, da je največji slovenski pisatelj.
Pisal je predvsem za odrasle, njegova dela pa so zelo zahtevna za branje.
Poglejmo si nekaj najbolj znanih naslovov Cankarjevih del:
prozna dela: Na klancu, Kurent, Hiša Marije pomočnice, Martin Kačur, Moje življenje,
dramska dela: Hlapci, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Kdaj je živel?
Mojster slovenske besede Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa je 11. decembra 1918 v Ljubljani.
Naslednje leto bo torej 100. letnica njegove smrti in praznovali bomo Cankarjevo leto.
Priprave na praznično leto so se že začele, za uvod pa se lahko preizkusite v kvizu o poznavanju slovenske književnosti:
https://www.bralnica.com/aktualno/kviz-kako-dobro-poznas-slovensko-knjizevnost/
Kako je razmišljal?
Marsikatera od Cankarjevih misli je še danes zelo živa in napisana tako, kot bi živel pisatelj v našem času. Prav nesmrtnost oz. živosti misli je ena izmed značilnosti resničnih umetnikov.
Ena izmed njegovih t. i. programskih misli je ta:
Moje oči niso mrtev aparat,
moje oči so pokoren organ moje duše.
Poglejmo torej na svet z drugačnim pogledom,
občutljivim za vse okrog nas.
Andreja Čušin Gostiša
maj 2017
Avtor: Metoda Leban | Maj 2, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Mesec april se začne z norčavimi prvoaprilskimi šalami, takoj zatem, 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, pa praznujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Letošnja poslanica in plakat ob tem dnevu sta, tako kot vsako leto, nekaj posebnega.
Pripravila ju je ruska sekcija IBBY (IBBY je Mednarodna zveza za mladinsko književnost).
Poslanico je napisal ruski pisatelj in pesnik Sergej Mahotin,
plakat pa je ustvaril umetnik Mihail Fjodorov.
| Naslov poslanice je Rastimo s knjigo. |
 |
Poslanico si lahko preberete na spletni strani
http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/278-poslanica-ob-mednarodnem-dnevu-knjig-za-otroke-2017
Za pokušino pa nekaj misli:
Če kakšen fantek ali punčka reče: »Ne maram brati!«, se mi to zdi smešno. Ker jima ne verjamem. Gotovo tudi jesta sladoled, se igrata, gledata zanimive filme. Drugače povedano, uživata. In branje ni samo delo, vzgoja čustev, razvoj domišljije in celo osebnosti, predvsem je velikanski užitek.
Prav zaradi tega otroški pisatelji sploh pišejo knjige!
Sergej Mahotin
Drugošolka Ivana pa je narisala deklico Ano, ki bere priljubljeno knjigo o Frančku.
 |
Tudi Ivana rada bere Frančka, zdaj pa bere Zverinice od A do Ž in Sapramiško. |
Andreja Čušin Gostiša
april 2017
