Avtor: Tina Žvab | Jun 25, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Mesec junij je bogat mesec.
8. junija praznujemo Trubarjev dan.
21. junija se prične koledarsko poletje, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
25. junija praznujemo dan državnosti.
Vmes praznujemo praznik češenj, veselimo se konca šolskega leta.
In še kaj bi se našlo.
Od kod mesecu ime?
Junij se imenuje po rimski boginji Junoni, Jupitrovi ženi, ki je kraljica bogov, boginja neba, zakona in družine (Wikipedia).
Staro slovensko ime za ta mesec pa je rožnik. Le zakaj?
Zagotovo zato, ker je poln rož.
Cvetoče drevo in rože na travniku je za 25. rojstni dan naše domovine narisal tudi četrtošolec Marko.
Šestošolka Tjaša je napisala še uganko – haiku, katerega rešitev vam je zagotovo znana.
Od nog do glave
zelena kokoš, z morja
na Triglav greš.
http://www.sensa.si/media/cache/upload/Photo/2013/12/18/slovenija_lightbox_image.jpg
V pričakovanju počitnic pa je zapisala ta dva haikuja:
Veter odpihne
šolske skrbi, ko se nam
na morje mudi.
V času sanj smo že
bili, ko še zadnjič smo
sedli v te klopi.
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Tina Žvab | Jun 1, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
WILLIAM SHAKESPEARE
je bil krščen 26. aprila 1564 v kraju Stratford upon Avon, v grofiji Warwickshire v Angliji, umrl pa je v rojstnem kraju 23. aprila 1616 po julijanskem koledarju, 3. maja 1616 pa po gregorijanskem koledarju, ki ga uporabljamo danes.
Letos se tako spominjamo 400-letnice umetnikove smrti in tako Angleži kot tudi vsi drugi narodi, ki ga cenijo, mu posvečajo veliko pozornosti.
O njem smo se pogovarjali tudi na našem oddelku.
Kdo je bil William Shakespeare?
Še danes si strokovnjaki niso enotni, kdo je ta genij, kako je živel, ali je res napisal vsa dela, ki mu jih pripisujemo.
Večina pa se strinja, da je William Shakespeare največji angleški dramatik, ki je s svojimi deli vplival na ves svet.
Njegova najpomembnejša dramska dela so:
tragedije: Romeo in Julija, Hamlet, Macbeth, Kralj Lear, Othello,
komedije: Sen kresne noči, Kakor vam drago, Komedija zmešnjav.
Pisal je tudi zgodovinske gledališke igre, napisal je še 154 sonetov, ki jih je v slovenščino najprej prevedel Janez Menart, nov prevod pa je pripravil Srečko Fišer.
Bil je čarovnik z besedami, kot pravi Ženja Leiler v svojem članku v Delu.
Uporabil naj bi od 17.000 do 29.000 različnih besed, kar je najmanj dvakrat več od povprečnega govorca, v angleški jezik naj bi prispeval 1589 novih.
Skoval naj bi številne fraze, recimo heart of gold – imeti zlato srce, brave new world – krasni novi svet, break the ice – prebiti led …
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/hear-me-as-i-will-speak.html)
Shakespeare in Slovenci
Slovenci smo prvi prevod ene najslavnejših Shakespearjevih tragedij, Hamleta, prvič dobili leta 1874; pripravil ga je Dragotin Šauperl; sledilo pa mu je še pet različnih prevodov; Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Janka Modra, Milana Jesiha; zadnjega je prispeval Srečko Fišer.
Fišerjev prevod je uporabljen tudi v stripu z naslovom Hamlet, biti ali ne biti v stripu, ki ga ustvaril slovenski risar Andrej Potrč v sodelovanju s Cirilom Hodnjakom, Tadejem Golobom in Dejanom Kotnikom.
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/britanci-enega-slovenci-pa-sest-hamletov.html)
Za zaključek pa navajamo še najljubši Shakespearjev citat dramaturginje Darje Dominkuš, ki je zapisan v Hamletu.
»Več stvari je v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo.«
Dramaturginja meni, da je največja modrost prav v spoznanju, da ne moremo razumeti vsega. Vsekakor pa smo zaradi tega spoznanja občutljivejši, bolj dojemljivi in bolj odprti za skrivnosti sveta.
(prim. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/vse-kraljestvo-dam-za-konja.html)
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Tina Žvab | Maj 1, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Po šaljivem prvem aprilu pride 2. april, mednarodni dan knjig za otroke, v drugi polovici meseca »se odprejo« Slovenski dnevi knjige, noč z 22. na 23 april je Noč knjige, 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic
Sedmošolka Manca je o knjigi napisala takole pesmico:
KNJIGA
Na zadnji polici, v zadnjem kotu mesta,
v zadnji knjigarni –
tam ob slaščičarni,
tam sama živi –
ker se nihče zanjo ne briga –
knjiga.
V sebi modrost skriva,
modrost modrosti, skrite skrivnosti,
ki bi jih rada delila otrokom,
onim, pod hribom, tam gori za blokom.
Pa je že leta nihče ni odprl.
O, da bi kdo vsaj prah z nje otrl!
Knjiga zdaj čaka. Čaka na koga?
Ta knjiga nate čaka.
Da jo odpreš, skrivnosti izveš
in jih širnemu svetu poveš.
Letošnja poslanica Brazilske sekcije Mednarodna zveze za mladinsko književnost (na kratko IBBY) ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pa se začne:
Nekoč je živela … Princesa? Ne.
Nekoč je bila knjižnica.
Vir: http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/252-neko-je-
Pojdimo torej v knjižnice in knjigarne in poiščimo svoje junake, junakinje in vsa čuda sveta!
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Mirsad Skorupan | Apr 10, 2016 | Nerazvrščeno, Pikapolonice
PLANICA
V letošnji sezoni so naši orli odlično leteli, zato smo se odločili, da v mesecu marcu, ko tradicionalno tekmujejo v Planici, na kratko predstavimo to dolino.
Planica je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Razteza se od naselja Rateče pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom Tamar.
Dolina je najbolj poznana po smučarskih skakalnicah.
Prva tekmovanja v smučarskih skokih oz. poletih so tu potekala že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na Rožmanovi (1934) in kasneje Bloudkovi skakalnici je bilo postavljenih veliko svetovnih rekordov v dolžini smučarskih poletov, med drugim je bila leta 1936 prvič presežena znamka 100 metrov. Leta 1969 je bila zgrajena letalnica bratov Gorišek, na kateri je bilo s postopnimi izboljšavami mogoče dosegati nove in nove rekordne daljave. Leta 1994 je bila tako prvič presežena še druga magična meja – 200 metrov.
Konstruktorja letalnice bratov Gorišek (tudi: Letalnice, Velikanke ali Velikanke bratov Gorišek) sta brata Vlado in Janez Gorišek, po katerih nosi ime. Na tej napravi je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ med vsemi skakalnicami na svetu.
Je največja od skupaj osmih skakalnic v Nordijskem centru Planica.
V letu 2013 so se lotili njene prenove in jo ponovno odprli leta 2015.
Poleti 2011 se je začela gradnja nove Bloudkove velikanke (stara se je podrla), ki se je končala s tekmo na plastiki 14.10. 2012.
Vir: Wikipedia
Tretješolec Jan pa je o naših orlih napisal tudi pesmico.
Dajmo, Peter, ujemi veter,
Planica je tvoja kraljica in ti si njen kralj.
Domen je joker, Robi je as,
vitezi pa Jernej, Jaka, Tomaž in Andraž.
Avtor: Tina Žvab | Mar 1, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
MASKE
Maske so lahko kakršnekoli,
vesele, igrive, žalostne in jezne,
ampak tega, kar se skriva pod masko,
izvedel ne boš nikoli.
Maske so vedno skrivnostne;
ko jih oblečeš,
vse svoje stare vloge stran pomečeš.
Nov človek postaneš,
začutiš energijo, ki te preplavlja,
nov občutek tvoje telo prenavlja.
Zato, otroci, našemite se zvito,
ampak ne preveč grozovito,
okraski bodo zacveteli,
vsi klovni, tigri, kužki, miške … bodo zaživeli.
Gala, 8. r.
Avtor: Tanja Bečan | Feb 9, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
V januarju smo se pogovarjali o medvedu.
Vsi smo vedeli, da medved zimski čas prespi, zato se nam je zdel posebno zanimiv. Skupaj, tudi s pomočjo spletne Wikipedie, smo ugotovili, da je medved vsejed, da je rastline, žuželke in ribe. Severni medved je mesojed, orjaški panda rastlinojed.
Na nogah ima ta zver po pet prstov z velikimi zakrivljenimi kremplji. Kožuh je lahko rjave, črne ali bele barve, na prsih so pogoste bele ali rumene lise. Samec je 20% težji od samic.
Medved živi v Evraziji in Severni Ameriki ter v delih Severne Afrike in Južne Amerike.
Poznamo veliko pravljic in pesmic o medvedih, na primer O dedku in medvedku, Hvaležni medved, Trije medvedi, Maša in medved, Medved išče pestunjo …
Ilustracija iz pravljice Hvaležni medved (vir: http://www.slovenienhistoria.se/images/Del16/Hvalezni_medved.jpg)
Jan iz 3. razreda je o medvedu napisal pesmico.
Medo Lahkosnedo
Medo Lahkosnedo se z medom rad sladka.
Ko pa meda zmanjka, hitro skoči na dve taci.
Dve na vejo, z eno taco panj dol vrže.
Medo Lahkosnedo spet se rad sladka.
Medvedek Pu (vir: http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/likovna%20umetnost/pu2_show.jpg)
