Avtor: Metoda Leban | Dec 17, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://m.media-amazon.com/images/I/41ofGZpQxwL._AC_SY60_CR,0,0,60,60_.jpg
V decembru vam predlagamo v branje slikanico NAJVIŠJA GORA KNJIG NA SVETU.
Avtorica slikanice je katalonska slikarka Rocio Bonilla, ki je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Barceloni. Deset let je delala na področju oglaševanja, nato pa se je lotila projekta stenskih poslikav »Nekoč v davnih časih«. Ilustratorsko pot je začela s samostojno slikanico Čuden ptič.
https://www.mohorjeva.org/bonilla-rocio/
Zgodbe vam seveda ne bomo izdali, naj povemo le, da je ilustracija na vrhu iz te slikanice.
Slikanica je primerna za vse starosti, saj v vsakem obdobju beremo na drugačen način. J. K. Rowling pa pravi:
Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo.
htps://mojpogled.com/najlepše-misli-o-knjigah-in-branju/
Izbirajte torej preudarno, kaj boste brali.
Pa še odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili v novembrski novički:
Reka, o kateri govori pesem, je Soča, smaragdna lepotica, edinstvena na svetu.
Kot pravi Simon Gregorčič:
»Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti.«
Andreja Čušin Gostiša
december 2022
Avtor: Metoda Leban | Dec 7, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Z učenci in dijaki velikokrat raziskujemo pomen znanih in manj znanih besed.
Z devetošolko Janjo sva raziskovali pomen prevzete besede serpentina in odkrili, da smo jo prevzeli iz nemščine, pomeni pa pravzaprav »kačji zavoj«. Ta besedna zveza se nama zdi tudi ustrezna domača zamenjava (domača ustreznica) za prevzeto besedo serpentina.
Poglejmo si članek iz Etimološkega slovarja:
serpentȋna -e ž ‛zavoj v vzpenjajoči se cesti’ = lat.‛flexus’ (20. stol.).
Prevzeto iz nem. Serpentine, kar je v 20. stol. v ženskem spolu posamostaljeni lat. pridevnik serpentīnus ‛kačji’, ki je izpeljan iz lat. serpēns ‛kača’ (Kl, 668). S poimenovanjem je mišljeno ‛kačja (rida), kačji (zavoj)’.
https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291700/serpentna?View=1&Query=serpentina#
Napisali pa sva tudi pesem z akrostihom SERPENTINE.
Sredi gozda skrivnostna pot,
Energija širi se povsod,
Reka smaragdna
Potuje z njo,
Elizejske poljane blizu so.
Nebo skozi veje
Trepeta
In vsa
Narava zaigra
Edinstveno melodijo sveta.
Vas pesem morda spominja na reko? Katero?
V decembrski novički vam napišem, katera je reka, o kateri govori pesem.
Pa še slika z naslovom Serpentina.
https://http2.mlstatic.com/D_NQ_NP_949832-MLB49339346921_032022-V.jpg
Ob tej priložnosti vas vabim tudi k ogledu novičke žogic nogic, ki so ustvarjale ob sliki Serpentina. Sliko boste našli pod naslovom Umetnina meseca marca 2022.
https://www.bolnisnicna-sola.si/kategorije/oddelki/zogice-nogice/
Andreja Čušin Gostiša
november 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 14, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).
(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)
Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.
Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.
Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.
V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.
Začetek 2. Brižinskega spomenika
Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Okt 3, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://www.ribnica24.eu/pisma-bralcev/napotki-za-ucenje-branja-otrok-ne-postane-bralec-cez-noc/
Unesco in Mednarodno bralno društvo sta 8. september v letu 1966 razglasila za svetovni dan pismenosti, ki opozarja, da je stopnja pismenosti v številnih državah še vedno nizka.
Danes po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole. Šest od desetih otrok in mladostnikov, okoli 670 milijonov, ne doseže minimalnih spretnosti pismenosti in računanja; 750 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati – od tega sta dve tretjini žensk.
Ta dan bodo po svetu zaznamovali številni dogodki, v Sloveniji bo potekal nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), ki se začne 8. septembra s svetovnim dnevom pismenosti, in zaključi 8. oktobra s tednom otroka.
Zala Tiran, ALUO https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/
Rdeča nit letošnjega meseca je povezava med branjem in gibanjem, ki jo ponazarja misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729). Avtor poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem in pravi: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«
Viri:
https://www.sledko.si/2020/09/08/8-september-svetovni-dan-pismenosti–
https://nmsb.pismen.si/
https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/
Andreja Čušin Gostiša
september 2022
Avtor: Metoda Leban | Jun 23, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Skrivnost dežele te
njeno življenje je:
vrvenje, norenje, zorenje,
vse postaja svetleje.
Lepi kraji in lepi ljudje,
vse na bolje gre,
sonce sije,
dragocenosti odkrije.
Otroci so navihani,
radovedni, razigrani,
rastejo iz dneva v dan,
veliko energije imajo.
Vse polno idej se poraja,
ustvarjalnost nima kraja,
kot da ta dežela je dežela raja.
Enostavno dežela ta je čudovita,
te gore, reke in morje,
včasih so taki tudi ljudje.
Novi časi zmeraj prihajajo,
nevihte razgrajajo,
deželo osvetlijo in jo osvežijo.
Igrivost je zaklad,
vsak dan je lahko pomlad,
rože svet krasijo,
čebele priletijo.
Jezik te dežele zveni
kot poezija,
harmonija,
življenjska melodija.
Iskrenost naj se razcveti
kot rože spomladi,
poletje naj nas razsvetli,
naj se imamo radi.
Janja, 8. razred
Slovenija, vse najboljše za rojstni dan!
Andreja Čušin Gostiša
junij 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://pomorskimuzej.si/en/galleries/giuseppe-tartini-memorial-room
Letošnje leto mineva 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija v Piranu, zato je vlada razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto.
Razglasitev Tartinijevega leta je namenjena razvoju glasbene ustvarjalnosti, raziskovanju in glasbenemu izobraževanju.
Tartini, italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike, se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva.
Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prvo znanje, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.
https://www.ita-slo.eu/en/all-news/news/discover-tartini-online
Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, redno pa si je dopisoval s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.
Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag.
http://zgodovina.si/v-piranu-se-je-rodil-giuseppe-tartini/
Vir: https://www.regionalobala.si/novica/leto-2022-bo-tartinijevo-leto-kaj-to-pomeni-
Andreja Čušin Gostiša
april 2022
