Začetek šolskega leta

Šolsko leto smo na oddelku začeli ustvarjalno. Ustvarjali smo z materialom, imenovanim »moos goomi«, to je s penasto gumo. Ta je mehka in prijetna na otip, lepo se striže in pusti se tudi luknjati z luknjačem za papir.

S penasto gumo smo izdelovali okvirje za šolske urnike ali za fotografijo nam ljubih oseb, pomembnih dogodkov ali hišnih ljubljenčkov.

.

V šolskih peresnicah so v začetku šolskega leta lepo urejeni svinčniki, barvice in druga pisala. Za spomin na prve šolske dni v bolnišnici so si šolarji izdelali dodatke za pisala: čebelico, metulja ali pa smeška. Ob pogledu nanje bo vsaka naloga laže rešljiva.

Za radirke, šilčke, sponke in podobne drobnarije pa je priročno, da jih shranimo v majhne škatlice. Po svojem navdihu si lahko s penasto gumo okrasite tudi škatlico. Potrebujete le še luknjač za papir in lepilo.

.

Ker pa je guma prijetna za kožo, smo iz nje izdelovali tudi zapestnice. Večurno natančno in vztrajno delo je bilo potrebno, da so si šolarji dokončali barvito zapestnico in jo ob odhodu domov zamenjali z bolnišnično zapestnico.

.

Veseli bomo, če vam bodo ideje všeč. Mogoče vas bo celo zamikalo, da bi tudi vi ustvarjali s penasto gumo.

 

Metoda Leban Dervišević
september 2022

September

Šolsko leto se je na oddelku začelo sproščeno in ustvarjalno. Z učenci razredne in predmetne stopnje ter dijakinjami smo se spoznali pri jutranjem sestanku, kjer smo učiteljice predstavile Bolnišnično šolo in vsem zaželele prijeten začetek novega šolskega leta. Z zabavnimi namiznimi igrami smo se še malo bolje spoznali, nato smo med poslušanjem glasbe začeli ustvarjati.

Na razredni stopnji smo z učenci izdelali kazala za knjige z motivom kralja živali.

Knjižno kazalo levček

Starejše učenke in dijakinje so izdelovale okvirje za slike iz kartona in jih okrasile z volno in okraski. Okrasile so tudi lončke za pisala s pisanimi gumbi.

Kolaž slik: okvirčki za slike in lonček za pisala

Tudi v dnevni bolnišnici smo v novo šolsko leto vstopili v ustvarjalnem vzdušju; z učenci smo izdelovali lončke za svinčnike, kazala za knjige in prikaz najljubše jedi.

Med ustvarjanjem smo se pogovarjali o interesih, talentih in stvareh, ki si jih učenci želijo doživeti. Med izdelovanjem najljubše jedi se je odprla burna razprava o pripravi le-te, zato smo se kasneje odločili, da jo tudi pripravimo. V pripravo jedi smo bili vključeni vsi, najljubši del pa nam je bila prav gotovo degustacija, po domače pokušina.

Stojalo za svinčnike

Naj bo novo šolsko leto čudovito za vse vas in nas.

 

Monika Godec, Nina Godeša, Zala Gorjup
september 2022

 

Buče

Jeseni po slovenskih poljih zažarijo buče, majcene, majhne, velike, večje in velikanke. Alen je sklenil raziskati zanimivosti o bučah.

.

Buče je tudi fotografiral v svoji domači Logarski dolini, doma, pri sosedih in pri babici.

Avtor fotografij: Alen, 8. razred

Prve buče je odkril Krištof Kolumb v Mehiki.

Prva »bučna svetilka« sploh ni bila izrezljana iz buče. Tako imenovane »bučne svetilke« naj bi v okviru vsakoletnega  praznovanja keltskega novega leta prvi izdelali Irci in Škoti. Po starodavnem keltskem izročilu v noči na prvi november mrtvi vstajajo iz svojih grobov ter obiskujejo svoje nekdanje domove. Sorodniki umrlih so pred vrata hiš umrlim postavljali hrano. Da pa bi grešne umrle duše pregnali, dobrim pa pokazali pot do praga, so nekateri izdolbli repo, peso ali krompir in vanje vstavili gorečo svečo. Šele v 16. stoletju so repo, peso in krompir zamenjale buče.

Najtežja buča na svetu tehta več kot tono

Najtežjo bučo na svetu so leta 2016  pridelali Belgijci, in sicer je tam zrasla oranžna velikanka, ki je tehtala kar 1.190 kilogramov! A Slovenci za svetovnimi rekorderji ne zaostajamo mnogo. Letošnja zmagovalka na tekmovanju v tehtanju za najtežjo bučo v Mozirskem gaju (https://savinjske.com/novica/667/)  se namreč ponaša s kar 713 kilogrami.

.

Srednjeveški hit: bučno pivo!

Zadnja leta se v poplavi vse bolj popularnih kraft piv omenja tudi bučno pivo, ki ga uvrščamo med zelenjavna oz. zeliščna piva. A bučno pivo nikakor ni nova modna muha, ampak so ga poznali in naravnost oboževali že srednjeveški  romarji. Glavni razlog, da so v času kolonialnih osvajanj buče postale osnovna sestavin piva, je bil, da so bile buče, za razliko od sladu, takrat vsepovsod na voljo in zato priročen nadomestek fermentiranega sladkorja.

Ali si vedel-a? V litru bučnega olja se skriva kar 35 buč.

Ja, kar 35 buč mora v predelavo, da lahko na polico postavimo liter bučnega olja. Je pa zato to olje zelo bogato z vitamini A, E in K, selenom, fitosteroli ter nasičeno omega-6 linolno kislino. Zato ni nič čudnega, da uživanje bučnega olja znižuje raven holesterola v krvi ter preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj. V Sloveniji največ zelo dobrega bučnega olja pridelajo v Prekmurju, pa tudi na Štajerskem.

Bučna pita je bila nekoč celo prepovedana

Bučna pita je danes ponekod  nepogrešljiv sestavni del praznovanja noči čarovnic. Ni pa bila vedno tako priljubljena. Potem ko se je v prvi polovici 17. stoletja bučna pita uveljavila kot obvezni del praznovanja ameriškega zahvalnega dne, se je leta 1644 angleški general in državnik Oliver Cromwell odločil, da je bučna pita poganska oblika užitka in jo je zato treba prepovedati. Tako sta se peka in uživanje bučnih pit za dobrih 15 let umaknila v ilegalo, vse do leta 1660, ko je bila prepoved odpravljena. Bučne pite so v ZDA zelo priljubljene, pa tudi v Sloveniji. Obstaja tudi bučni burek. 🙂

V slovenskem pravopisu o buči najdemo tole:

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

  • kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
  • plod te rastline
  • ta plod kot hrana, jed
  • posoda, steklenica trebušaste oblike
  • stekleni del svetila take oblike
  • knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška
  • ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek

Pregovor o bučah:

Prazne buče močno donijo.

Prazne glave nimajo veliko povedati, a so zato toliko glasnejše. S svojim glasnim ropotanjem preglasijo vse okoli sebe in skušajo s tem prikriti svoje pomanjkljivosti.

In še uganka zate …

Kaj v sodobnem slengu pomeni, da nekdo bučke prodaja?

Anja, 5. razred

Alen, 8. razred

Mojca Topić
september 2022

Sočutje je…

V septembru smo z učenci na URI-Soča razmišljali o sočutju. Se pogovarjali o
prepoznavanju doživljanja lastnih občutij ter vplivu občutij drugih na nas in naše vedenje. Učenci so sočutje likovno upodobili s pastelno tehniko in zapisali svoje misli o sočutju.

Na povabilo LIONS kluba Bled Golf bodo nekateri učenci s svojimi likovnimi izdelki sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru, ki letos nosi naslov Naj te vodi sočutje.

Sočutje je to, da občutim čustva drugih. Z drugimi občutim lahko veselje, žalost, jezo, razburjenje, razočaranje, hvaležnost, prijetnost.
Ko je prijatelju hudo ali težko, ga pomirim, da bi bil dobre volje.
Prijatelju govorim spodbudne besede, ga ne obsojam. Prijatelj mi ob tem izrazi hvaležnost.
Ob nesreči, ki sem jo doživela, je bila prijateljica sočutna do mene. Ves čas me je spodbujala. Skupaj sva se pogovarjali o trenutku, ko se je nesreča zgodila, saj je bila takrat z menoj. Nisva se obsojali. Ostali sva prijateljici, ki si sočutno pomagata.
Irena, 14 let

V trenutku spodbude, Irena, 14 let

Sočutje je čutenje z drugimi in do drugih. Sočutje občutim, ko mi je hudo, ko slišim žalostne zgodbe ali ko sem vesela in srečna z drugimi.
Moja slika sočutja z naslovom Srčni univerzum predstavlja ljubezen in zaupanje do drugih.
Naja, 12 let

Srčni univerzum, Naja, 12 let

Svet sočutja, Urban, 10 let

Sočutje je, da si prijazen drug do drugega. Sočutje do sveta je, da skrbiš za naravo in čisto okolje.
Urh, 11 let

Srce, Ian, 10 let

Sočutje nima meja, Manca, 10 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
september 2022

 

September

Prvi september, prvi šolski dan v novem šolskem letu je vedno poseben dan za vse učence in dijake, ne glede na njihovo starost. Še posebno nepozaben dan pa je za prvošolčke, šolarčke, ki prvega septembra prestopijo šolski prag čisto prvič. To je dan, ko spoznajo svoje učiteljice, učilnice so še posebno lepo urejene, na šolskih klopeh jih pričakajo drobna presenečenja. Prvi dan v šoli jim ostane v svetlem spominu in večina jih nestrpno pričakuje naslednji dan, ko bodo spet šli v šolo.

Skozi šolska vrata pa, na žalost, prvega septembra ne zakorakajo vsi šolarji. Tudi letos je nekaj učencev, dijakov in nadebudnih prvošolčkov prvi šolski dan preživelo v bolnišnici.
Še dobro, da imamo šolo tudi v bolnišnici. Učiteljice v Bolnišnični šoli smo poskrbele, da so bolni šolarji občutke strahu, žalosti, zmede in razočaranja nadomestili z občutki veselja, vznemirjenja, radovednosti in pričakovanja šolskih dogodivčin. Skupaj smo si pričarali ustvarjalen in nepozaben prvi šolski dan, pa čeprav v pižami in v bolniški postelji. In ko se naši šolarji pozdravijo, bodo ponosno zakorakali v “domače” hrame učenosti.

Prvošolka

Septembra (16.-22. september) pa poteka tudi Evropski teden mobilnosti, ki poziva k spremembi potovalnih navad. Letos pod geslom »Trajnostno povezani«.
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.

Evropski teden mobilnosti

Ana Dobovičnik
september 2022