Avtor: Tina Žvab | Jun 19, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Toplo-hladna igra premišljenih barvnih oblik. Te razgibane barvne ploskve tvorijo prizor prepletanja kopnega in vode. Upajmo, da bomo prizore, podobne spodnjemu, uzrli v prihodnjih poletnih mesecih prav vsi.
Slika prikazuje pokrajino blizu Antwerpna, ki jo je na svojstven način, v slogu fauvizma, upodobil francoski slikar Georges Braque. Pod močnim vplivom Paula Cezanna je Braque najverjetneje to delo naslikal v tehniki, ki jo je Cezanne najpogosteje uporabljal; hkrati je slikal in risal. Uporabil je drzne kombinacije barv. Zanimiv učinek napetosti vodne gladine je ustvaril s pikčastimi poudarki v bližini bregov.
Braque je imel poleg svojih fauvističnih del tudi posebno vlogo pri razvoju kubizma. Tesno je bil povezan s kolegom Pablom Picassom. Njuna kubistična dela so bila dolga leta neločljiva, a sta avtorja naše slike Picassova razvpitost in slava močno zasenčili.
Pokrajina blizu Antwerpna
Naše barvite pokrajine se je sprva lotila dijakinja Tjaša. Izrisala je skico, poslikala nebo in delček kopnega. Nato je sliko z vodenimi barvami najprej dopolnila četrtošolka Almedina, v tandemu pa sta jo skoraj h koncu pripeljali petošolka Ruta Marija in četrtošolka Veronika. Tretješolka Doroteja je v daljavi dodala še zabrisane podobe mesta in s tem zaključila celoto.
Naše barvito prepletanje kopnega in vode
Po napornih mesecih intenzivnega šolskega dela že zremo v počitniške dni. Naj bodo prijetni, igrivi, sproščujoči in navdihujoči.
»Kjer je volja, je tudi pot,« pravi francoski pregovor.
Najdite obilo volje za vse cilje, ki se vam izrisujejo v daljavi, po poti pa ne pozabite na obilico zasluženega sladoleda! 🙂
Tina Žvab
junij 2024
Avtor: Tina Žvab | Maj 29, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Umetnino meseca maja je naslikal sodobni mehiški umetnik Gabriel Orozco. Ustvaril je podobo orjaškega lista rastline v zelenih, zlatih in črnih tonih. Oblike je stiliziral in jih mestoma pretvoril v popolne krožnice. Piñanona, z znanstvenim imenom monstera deliciosa, je priljubljena okrasna rastlina, ki izvira iz tropskih gozdov južne Mehike. Njeni veliki razcepljeni listi krasijo marsikateri dom tudi pri nas.
Orjaški list v zeleni, zlati in črni barvi
To zapleteno krožno obliko umestiti v format ni bila najbolj enostavna naloga. Skupnega razmišljanja, načrtovanja in raziskovanja sta se lotila tretješolec Liam in četrtošolec Mateo. Ker nismo imeli dovolj velikega šestila ali krožne oblike, ki bi jo lahko obrisali, smo po zgledu starih Grkov izdelali enostaven pripomoček iz žebljička, vrvice in svinčnika. Z njim smo orisali zunanje linije krožne podobe. Fanta sta poleg tega pripravila tudi manjše bele kroge, ki sta jih izrezala s posebnim luknjačem.
Osnovo je nato prevzela dijakinja Tjaša in samostojno izrisala ter poslikala najprej desno, nato pa še levo polovico lista.
Piñanona ali monstera
Monstera. Se tudi vi sprašujete, zakaj ima tako lepa rastlina tako strašno ime? Mogoče zato, ker ima tako strašno velike liste. Poskusite enega naslikati tudi vi. Ob tem pa lahko premišljujete ob mehiškem pregovoru:
»Vsi smo narejeni iz iste gline, a ne iz istega kalupa.«
Tina Žvab
maj 2024
Avtor: Tina Žvab | Apr 24, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Pomlad je veselo zakorakala med nas. Cvetlice, drevesa in celotna narava že kažejo svoje raznolike barve. Tudi živalski svet se je prebudil iz zimskega spanja, ptice selivke so se vrnile domov in nam lepšajo jutra s svojim petjem. V ptičji svet smo skočili tudi z aprilsko umetnino meseca. Opazovali smo votlinskega drozga, ki ga je naslikal sodobni kanadski umetnik Jerry R. Markham. Votlinski drozg je sorodnik sinice, domuje in gnezdi v Severni Ameriki.
Moder ptič na veji deluje odločno in pogumno. Pripravljen je na nov dan.
Kdo drug bi bil boljši kandidat za ustvarjanje ptičje podobe kot naša dijakinja Tjaša, ki je tudi sicer izvrstna poznavalka ptic. Odločno in pogumno se je lotila skice in pri tokratni umetnini nadaljevala tudi s slikanjem motiva. Zavzeto je mešala modre odtenke barve in s previdnimi ter natančnimi potezami nanašala posamezna peresa. Resnično se je izkazala in v dveh dneh v celoti ustvarila našega modrega ptiča. Pri ozadju je najprej sodelovala dijakinja Nerma, nato pa šestošolka Sara. Zadnji delček ozadja je dodelal devetošolec Luka in slika je bila nared. Luka je navihano vključil v sliko tudi podpis, ki smo mu dodali še Tjašino ime, saj brez njenega truda ptič ne bi tako dobro uspel.
Modrine in odločnosti ji ne manjka.
Ustvarili smo čudovito sliko in kar nekaj občutkov sreče.
Po zgledu kanadskega pregovora smo jih kar sami ustvarili.
»Nekateri srečo iščejo, drugi jo ustvarijo.«
kanadski pregovor
Tina Žvab
april 2024
Avtor: Tina Žvab | Apr 1, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Marec je mesec v znamenju žensk. Dan žena in materinski dan odmerjata čas in prostor za poklon in posebno zahvalo ženskam, ki so nam pomembne. Tudi umetnina meseca marca je prikazovala žensko. Posebno predstavnico nežnejšega spola, ženo slikarja Henrija Matissa.
Ženska s klobukom je prelomno delo v razvoju moderne umetnosti. Avtor Henri Matisse je na sliki uporabil osupljivo in nevsakdanjo barvno paleto, kar je nasprotovalo tedanjim tradicionalnim predstavam slikarstva. S tem je nastala nova slikarska smer, ki so jo poimenovali fauvizem. Fauvisti so se zavzemali za čisti in pogosto ploskovit nanos barv brez plastične modelacije, brez perspektive in čustvenih poudarkov. Čustva in občutke so želeli izraziti z barvo in obliko.
Barvita podoba ženske s klobukom, ki zre v nas.
Dijakinja Tjaša je skrbno izrisala skico in poslikala ozadje. Slikanja obraza se je nato lotila dijakinja Nerma. Sedmošolka Ema je poskrbela za klobuk, četrtošolka Nina pa za preostanek slike z obleko. Živahni in raznoliki odtenki barv so bili zanimiv izziv za vse štiri ustvarjalke. Kljub temu da je slika nastajala po delih, je v končni obliki zaznati enovitost in trdno zaključeno celoto.
Ameli, kakor jo vidijo Tjaša, Nerma, Ema in Nina.
V marcu je bilo veliko slišati o ženskah. Pomembno je spregovoriti in dati glas tistim, ki so ranljivejši. Včasih pa je modro ozavestiti tudi tale francoski pregovor:
»Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš, da je bolje, če molčiš.«
Tina Žvab
marec 2024
Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2024 | Nerazvrščeno, Oddelki, Žogice nogice
Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.
Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.
Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.
Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.
Dorotejina Prva iskra dneva II.
S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.
Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«
Tina Žvab
februar 2024
Avtor: Tina Žvab | Feb 2, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Tokrat vam bomo predstavili dve umetnini. Prva je nastala v mesecu decembru, ko smo v pričakovanju snega nestrpno pogledovali v nebo. Ob tem pa smo izdelovali najrazličnejše božične okraske, voščilnice, darilca ter v skupni reprodukciji skušali prelivati barve. Po zgledu slike Fudži avtorja Gerharda Richterja smo se spopadali z abstraktno sliko, v kateri smo iskali privid zasneženega mesta.
Prelivanje barv od zelene do bele k rdeče oranžni in spet nazaj k zeleni.
Tehnično izvedbo je spretno domislila dijakinja Tjaša. Kot eksperiment je najprej ustvarila manjšo različico slike, pri kateri je preizkušala različna orodja, s katerimi bi dosegla pravšnji učinek nanosa barve. Na koncu se je odločila za obarvano podlago, prek katere je z gobico nanašala belo barvo. Tudi pri veliki reprodukciji je pripravila dobršen del podlage in z manjšo vzorčno sliko pomagala pri delu Nermi, ki je njeno delo nadaljevala. Slika je nato nekaj dni počivala, dokler se dijakinja Tjaša ni vrnila in kar sama do potankosti dodelala končni izdelek.
Kaj vidite na sliki vi?
V prvem mesecu novega leta pa smo z umetnino meseca odpotovali na Daljni vzhod, vse tja do gore Fudži na Japonskem. Zgledovali smo se po umetnini priljubljenega japonskega umetnika z imenom Katsushika Hokusai.
Po vodi pluje majhen čoln, ki prevaža veje in vejice. V daljavi se proti modremu nebu dviga zasnežena gora. Na mirni obali pa je osamljena figura, ki vodi otovorjenega konja.
Grafika Reka Tama v Musashiju je le ena iz serije grafik 36 pogledov na goro Fudži.
Skico te umetnine je skoraj v celoti pripravila dijakinja Nerma. Nadobuden tretješolec Liam je tako lahko kaj hitro vzel barvice in flomastre ter pričel z barvanjem nekaterih delov kopnega in dreves. Naša vztrajna dijakinja Tjaša je dodelala preostanek skice in prav tako z barvo zapolnila preostanek kopnega, morskih valov in gore. Posebno pozornost je namenila figuri in čolnu, ki ju je do potankosti izrisala.
Sliko je dokončno zapolnila in s črtami dopolnila Nerma, ko se je konec meseca ponovno vrnila na oddelek.
Pogled na goro Fudži z oddelka žogic nogic.
Ko smo premišljevali ob ustvarjanju te japonske umetnine, smo se posebej ustavili ob japonskem pregovoru: »Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči.«
Na ogled pa vam ponujamo tudi koledar z našimi lanskoletnimi umetninami.
S koledarjem smo obdarili zdravstveno osebje, ki skrbi za vse naše žogice nogice.
V novem letu vam želimo obilo lepih in mirnih poti k sreči.
Tina Žvab
januar 2024
