Trgatev v Savinjski dolini

Pri moji babici doma imamo vinograd. Posajenih imamo okoli tisoč trt. Vsako leto imamo trgatev. Trgatev je za vse nas velik dogodek, seveda pa si moramo pomagati tudi z raznimi napravami.

Na fotografijah vidite trte pred našo hišo in naš velik vinograd, ki je z mrežo zaščiten pred točo in pticami. Na spodnji sliki pa vidite lep, zdrav in dozorel grozd.

PREŠA – stroj, namenjen stiskanju grozdnih jagod.

DROZGALEC – stroj za ločevanje grozdnih jagod od stebel in pecljev.

ŠKARJE – pripomoček za rezanje grozdov s trte.
KADI ali SODI – okrogli zaboji, v katerih se shrani grozdje.

BRENTA – lesen ali plastičen nahrbtnik, kamor trgač odlaga grozde in jih nosi do kadi.
SOD – posoda, kamor se izteka grozdni sok, ki nato postane vino.
Besedilo in fotografije je pripravil osmošolec Alen.

Za zabaven zaključek pa še nekaj ugank:
Trgatev oznanja, vrabce odganja.
V jablani je čuden ptič, nikdar gnezda si ne znaša, ne skaklja, ne poje nič, vendar čisto se oglaša.
Glej ga klepača: na vrhu oreha kozolce prevrača.
Veste, kaj je to?
OLOPOETCK

Mojca Topić
oktober 2022

 

 

Buče

Jeseni po slovenskih poljih zažarijo buče, majcene, majhne, velike, večje in velikanke. Alen je sklenil raziskati zanimivosti o bučah.

.

Buče je tudi fotografiral v svoji domači Logarski dolini, doma, pri sosedih in pri babici.

Avtor fotografij: Alen, 8. razred

Prve buče je odkril Krištof Kolumb v Mehiki.

Prva »bučna svetilka« sploh ni bila izrezljana iz buče. Tako imenovane »bučne svetilke« naj bi v okviru vsakoletnega  praznovanja keltskega novega leta prvi izdelali Irci in Škoti. Po starodavnem keltskem izročilu v noči na prvi november mrtvi vstajajo iz svojih grobov ter obiskujejo svoje nekdanje domove. Sorodniki umrlih so pred vrata hiš umrlim postavljali hrano. Da pa bi grešne umrle duše pregnali, dobrim pa pokazali pot do praga, so nekateri izdolbli repo, peso ali krompir in vanje vstavili gorečo svečo. Šele v 16. stoletju so repo, peso in krompir zamenjale buče.

Najtežja buča na svetu tehta več kot tono

Najtežjo bučo na svetu so leta 2016  pridelali Belgijci, in sicer je tam zrasla oranžna velikanka, ki je tehtala kar 1.190 kilogramov! A Slovenci za svetovnimi rekorderji ne zaostajamo mnogo. Letošnja zmagovalka na tekmovanju v tehtanju za najtežjo bučo v Mozirskem gaju (https://savinjske.com/novica/667/)  se namreč ponaša s kar 713 kilogrami.

.

Srednjeveški hit: bučno pivo!

Zadnja leta se v poplavi vse bolj popularnih kraft piv omenja tudi bučno pivo, ki ga uvrščamo med zelenjavna oz. zeliščna piva. A bučno pivo nikakor ni nova modna muha, ampak so ga poznali in naravnost oboževali že srednjeveški  romarji. Glavni razlog, da so v času kolonialnih osvajanj buče postale osnovna sestavin piva, je bil, da so bile buče, za razliko od sladu, takrat vsepovsod na voljo in zato priročen nadomestek fermentiranega sladkorja.

Ali si vedel-a? V litru bučnega olja se skriva kar 35 buč.

Ja, kar 35 buč mora v predelavo, da lahko na polico postavimo liter bučnega olja. Je pa zato to olje zelo bogato z vitamini A, E in K, selenom, fitosteroli ter nasičeno omega-6 linolno kislino. Zato ni nič čudnega, da uživanje bučnega olja znižuje raven holesterola v krvi ter preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj. V Sloveniji največ zelo dobrega bučnega olja pridelajo v Prekmurju, pa tudi na Štajerskem.

Bučna pita je bila nekoč celo prepovedana

Bučna pita je danes ponekod  nepogrešljiv sestavni del praznovanja noči čarovnic. Ni pa bila vedno tako priljubljena. Potem ko se je v prvi polovici 17. stoletja bučna pita uveljavila kot obvezni del praznovanja ameriškega zahvalnega dne, se je leta 1644 angleški general in državnik Oliver Cromwell odločil, da je bučna pita poganska oblika užitka in jo je zato treba prepovedati. Tako sta se peka in uživanje bučnih pit za dobrih 15 let umaknila v ilegalo, vse do leta 1660, ko je bila prepoved odpravljena. Bučne pite so v ZDA zelo priljubljene, pa tudi v Sloveniji. Obstaja tudi bučni burek. 🙂

V slovenskem pravopisu o buči najdemo tole:

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

  • kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
  • plod te rastline
  • ta plod kot hrana, jed
  • posoda, steklenica trebušaste oblike
  • stekleni del svetila take oblike
  • knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška
  • ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek

Pregovor o bučah:

Prazne buče močno donijo.

Prazne glave nimajo veliko povedati, a so zato toliko glasnejše. S svojim glasnim ropotanjem preglasijo vse okoli sebe in skušajo s tem prikriti svoje pomanjkljivosti.

In še uganka zate …

Kaj v sodobnem slengu pomeni, da nekdo bučke prodaja?

Anja, 5. razred

Alen, 8. razred

Mojca Topić
september 2022

Čebele

Svetovni dan čebele praznujemo 20. maja. Ste vedeli, da so pobudo Združenim narodom za ta posebni dan dali prav slovenski čebelarji? Mi pa vemo, kako pomembne so čebele za preživetje živih bitij na Zemlji, zato se jim posvečamo vse leto. 

O čebelah res že veliko vemo, tokrat pa smo raziskovali zanimivosti o njih … 

MUZEJ

V Radovljici je zelo zanimiv čebelarski muzej. https://mro.si/cebelarski-muzej/ 

Poleg čudovite zbirke panjskih končnic lahko vidite razstavljene tudi stare čebelarjeve pripomočke. Ste vedeli, da je bil Anton Janša začetnik sodobnega čebelarstva in tudi velik poznavalec čebel? Bil je celo prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. 

Panjska končnica – Kralj Matjaž (kopija panjske končnice iz 17. stoletja, ki krasi učilnico hobotnic).

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič.

Tovrstna ljudska umetnost, ki je slovenska posebnost, je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se je v veliki meri končalo po koncu prve svetovne vojne. Preproste slike so slikali slikarji samouki. Panjske končnice imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

KRANJSKA ČEBELA

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka. Iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska. Za italijansko čebelo je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu in se veliko uporablja v čebelarstvu. 

Kranjica

PREGOVORI O ČEBELAH

Čebela, Tilen, 1. razred

Med brskanjem po spletu smo naleteli na zanimivo spletno stran, kjer so zbrani številni pregovori o čebelah, čebelarjih in medu … https://www.cd-ljubljanapolje.si/pregovori-o-cebelah/

Izbrali smo nekaj najzanimivejših …

Čebela taka je kot njiva: če hočeš, da kaj da ti, ji moraš tudi dati in ne samo jemati.

Kdor s čebelami skopo postopa, se medu oropa.

Med dela čast čebelam, ljubezen pa človeški duši.

Brez potu ni medu.

UGANKE O ČEBELAH

Čebela, Aida, 4. razred

Črtasta srajčka in drobcena krila,

v lonček iz voska bo med natočila.

 

Sredi sadovnjaka je hiška iz lesa,

iz nje in vanjo leta krilata čebelica.

 

Kdo je tisti sladkosned, ki čebelam krade med?

Velik je in ves kosmat, v brlog pa hodi spat.

 

Zanimivosti o čebelah je izbral devetošolec Jan.

Čebelnjak, Jan, 9. razred

Mojca Topić

junij 2022

Igramo se z besedami

Mesec maj je še posebej igriv mesec, saj se narava dokončno prebudi, vzcveti. Mi pa smo se v maju poigravali tudi z besedami. Prebirali smo različne slikanice, romane, revije, pesniške zbirke … Seveda pa nismo samo brali, temveč smo tudi ustvarjali.

PESEM
Boriš se, pobiraš se.
Si kot orkan, ki ne odide stran.
V sobi dan za dnem se skrivaš,
v objemu iščeš rešitev za ves ta svet.

V zimi skrit je ves ta mraz.
V pomladi vzcveti poraz.
S poletjem vstopiš v topel dan,
jeseni pa ga veter prežene stran.

Ljubezen je nekaj, kar me veže stran.
Ljubezen je tista, ki se ji lahko predam.
Pesem je moja terapija, moja melodija.
Pisanje je moja strast in terapija.
Nina, 3. letnik

Cvetoči mak, Jan, 9. razred

UGANKA
Najprej nič ga ni, potem pa se kotali in kotali. Vse večji se zdi, vse bolj mi grozi.
Dokler ne poči in iz njega nič ne skoči. Kaj je to?
HARTS
Anja, 4. razred

ČE BI BIL MOČAN KOT PIKA NOGAVIČKA, BI …
Izumil zdravilo za vse bolezni.
Ukinil korono.
Pomagal otrokom in živalim, ki imajo doma vojno.
Pospravil vse smeti in odpadke.
Miha, 2. razred
Anej, 1. razred

Mojca Topić
maj 2022

70-letna dama

Naša Bolnišnična šola letos praznuje, šteje namreč častitljivih 70 let. V teh letih so jo obiskovali številni šolarji in šolarke iz vseh koncev Slovenije. Marsikomu se je vtisnila v trajen spomin. Med njimi je tudi devetošolec Jan, ki je učenec Bolnišnične šole od 1. razreda. Prvi razred je celo zelo uspešno zaključil v Bolnišnični šoli. In Jan je naredil primerjavo, kako se je v devetih letih ta naša stara dama spreminjala.

NEKOČ:
–  Velike skupine učencev iz različnih razredov. To je bilo super, ker smo lahko med seboj klepetali, se hecali in si tudi pomagali.
–  V Bolnišnični šoli smo bili zelo dolgo časa, ker smo bili tudi v bolnišnici na zdravljenju dolgo. To mi niti ni bilo všeč.
–  Imeli smo velike prireditve (proslave, olimpijske igre). Tega zdaj na žalost ni več, mogoče je kriva tudi korona.
–  Velikokrat smo šli na izlete, oglede muzejev … To je bilo super! Mislim, da bomo to še kdaj šli, ko bo konec pandemije.

DANES:
– Pouk imamo individualno, kar je tudi super, ker imaš učiteljice samo zase in se veliko naučiš. In z njimi klepetaš.
– V bolnišnici zdaj nismo več zelo dolgo, razen izjemoma. Velikokrat se moramo zdraviti doma, takrat pa imamo lahko pouk z bolnišničnimi učiteljicami na daljavo. Kar je pa tudi super in tega včasih ni bilo.

Ja, časi se spreminjajo. Nekaj je boljše in lepše, nekaj pa tudi slabše.
In še … na teh fotografijah sem jaz v 1. in 6. razredu.

Jan, 9. razred

Anja in Jan pa sta 70-letni dami izdelala tudi vsak svojo prikupno in zelo pomenljivo voščilnico.

.

.

Mojca Topić
marec 2022

Prešernovanje malo drugače

8. februar je slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo na dan smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tudi letos smo ga v Bolnišnični šoli zaznamovali s kulturnim dnevom. Hobotnice pa smo ga tokrat proslavile nekoliko drugače.
Učenci in učenke so ob različnih kvizih ponovili znanje o našem velikem pesniku, nato pa smo si ogledali njegove številne portrete, ki pa imajo vsi eno skupno lastnost. Čeprav so jih izdelali različni umetniki v zelo različnih likovnih tehnikah in v različnih obdobjih, so si vendarle vsi zelo podobni. In že ko vidimo silhueto pesnika, ga takoj prepoznamo. Zato smo se odločili, da bomo portretu vdahnili življenje z barvami v slogu sodobnega umetnika Andyja Warhola, ki je znan tudi po živopisnih portretih slavnih ljudi.
Oglejte si to pisano paleto barv in vzorcev, ki so jih ustvarili učenci in učenke. Rdeča nit je bila gotovo zlata barva, saj so si učenci in učenke zelo zapomnili, da je bil pesnik kot vzoren učenec vpisan v zlato knjigo.

Ustvarjali so: Benjamin, 3. razred, Anja, 4. razred, Martina, 8. razred in Jan, 9. razred.

Za konec pa smo se poigrali še z besedo KULTURA, ki v sebi skriva številne druge besede.

Našli smo: KULT, URA, TUR, TURA, KUL. Večino besed smo poznali, neznane pa smo poiskali na spletni strani Franček, ki je mlajši bratec Frana: https://www.xn--franek-l2a.si

Bilo je zelo poučno, zanimivo in zabavno. Tako zelo, da smo potem v Frančku poiskali še številne druge besede. Zelo zanimiva je recimo tudi beseda MATEMATIKA. Našli smo: MAT, TIK, TEMA, MATI, TE, ATIKA … Če nismo bili prepričani, ali beseda sploh obstaja, smo jo skušali poiskati v Frančku. Zelo zabavno, poskusite še vi!

 

Mojca Topić
februar 2022