Konj

Jan je velik ljubitelj živali ter o živalih nenehno raziskuje. Tokrat se je odločil, da bi rad malo več izvedel o konju.

Konj z znanstvenim imenom Equus caballus je lihoprsti kopitar. V isti rod spadajo tudi osli, polosli in zebre. Samec se imenuje žrebec, samica kobila, mladič pa žrebe.
Konj je zanimiv tudi evolucijsko, samo poglejte, kako se je razvijal. V prazgodovini je obstajal konj, ki je bil visok samo 20 cm.

Ljudje so začeli konja udomačevati že 4000 pr. n. št. Konji so močni, hitri, vzdržljivi in če so udomačeni, so tudi zelo vodljivi in predani svojim lastnikom. Rekel bi, da so konji tudi precej pametni. Ljudje jih pogosto uporabljamo za jahanje, lov, različne športe in kot delovno žival na kmetijah. Seveda poznamo tudi policijske konje, ki jih večkrat srečamo v Ljubljani. Konje pa so v vsej zgodovini uporabljali tudi med bitkami. Pogosto so upodobljeni skupaj s svojimi slavnimi vojščaki, tudi slavni general Rudolf Maister. Konji so junaki zgodb, filmov in risank. Ogledal sem si film Krivec, ki je na voljo na spletni strani Kina Komuna. Priporočam! https://www.youtube.com/watch?v=YE7wHwaliWs

Kip Rudolfa Maistra v Ljubljani.

Pravi divji konji so mongolski divji konji, ki so ogrožena živalska vrsta. Ljudje se motijo, ko mislijo, da v Severni in Južni Ameriki živijo divji konji. Res so prostoživeči, a to so konji, ki so bili nekoč udomačeni, zdaj pa živijo prosto. V Ameriko je konja namreč pripeljal šele Krištof Kolumb, saj tam prej ni živel.

Konj dočaka starost od 25 do 30 let. Obstaja več pasem konj: arabski, islandski in tako naprej. Najslavnejša slovenska pasma konj je seveda lipicanec, ki je zelo lep in učljiv. Videl sem že nastop lipicancev v Lipici. Poni pa je konj, ki v višino ne meri več kot 148 cm.

Kot zanimivost naj povem, da konj spi stoje in leže. Vendar ne sme predolgo ležati, saj tehta več kot 400 kg. S svojo težo lahko preveč obremeni srce.

Moje mnenje je, da če si omisliš katerokoli žival (tudi konja), moraš zanjo lepo skrbeti. Žalosten sem, ko vidim, da nekateri zanemarjajo živali in tudi konje. Na srečo obstajajo tudi v Sloveniji zavetišča za konje, kjer konjem tudi pomagajo. https://ekonji.si/drustvo-za-zascito-konj/

Ker pa je Jan tudi likovni mojster, je konja po modelu tudi naslikal z akrilnimi barvami.

Jan, 9. razred

Mojca Topić
november 2021

Oktobrske dogodivščine hobotnic

Na oddelku hobotnic sva z učencem Janom utrjevala sprotno snov. Ob branju opisa poti sva se podala na raziskovanje Kettejeve poti. Veste, kdo je bil Kette? Naš pesnik in pisatelj, modernist. Pot, ki je poimenovana po njem, nas popelje mimo njegove rojstne hiše na Premu pri Ilirski Bistrici. Vabimo vas, da prisluhnete zanimivi glasbeni izvedbi pesnikove pesmi Na trgu.

Ker se je bližal dan reformacije, je bilo literarno obdobje reformacije oz. protestantizma kot nalašč za ta čas. Z Janom sva se spomnila leta 1517, ko je Martin Luter na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil 95 tez. Ustavila sva se ob pomembnih predstavnikih tega časa. Se še spomnite, zakaj je bilo to obdobje tako pomembno za razvoj našega jezika? Dobili smo prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, in to zelo hitro, kar 14. v svetovnem merilu. Jurij Dalmatin je bil ta bister mož, ki se je lotil prevajati tako zahtevno delo. Ne smemo pa pozabiti še na Adama Bohoriča, ki je v latinščini napisal prvo slovnico slovenskega jezika Proste zimske urice. To obdobje pa je pomembno zaznamoval tudi Primož Trubar s prvima slovenskima knjigama, Katekizmom in Abecednikom.

Zadnjo predpočitniško uro sva z Janom popestrila z utrjevanjem stavčnih členov in besednih vrst. Morda se sliši dolgočasno, a če vam poveva, da sva igrala igro človek, ne jezi se, pri kateri so bile na določenih poljih različne jezikovne naloge, najbrž ne dvomite, da je bila igra zanimiva. Končala pa se je tako, da sva z Janom imela oba tri figure že v hišici, eno pa tik pred hišico. Le kdo je prej na kocki dobil enko? Jan, seveda! Pa saj si je zmago tudi prislužil, ko pa je tako dobro znal odgovoriti na vse jezikovne izzive, ki jih je »prikockal«.

Človek, ne jezi se.

Dijak Žan pa je v oktobru spoznaval besedilne vrste. Prav dobro mu gre pisanje opravičil, vabil, prošenj in zahval. Najbolj pa se je zabaval ob spoznavanju knjižnega in neknjižnega jezika. Skušala sva zaigrati dialog, v katerem Žan, ki zelo dobro govori svoje dolenjsko narečje, pride na Štajersko s ponudbo svojih domačih kmetijskih izdelkov. Takoj ko sem ga pozdravila z njihovim tipičnim pozdravom: »Zdravo, kak si?«, se je Žan začel tako glasno smejati, že kar krohotati, da je sestra prišla pogledat, kaj ga tako zabava. Sklenila je, da je smeh pol zdravja in da bo tako Žan kmalu zdrav.

Maja Kos
oktober 2021

Primož Suhodolčan

Primož Suhodolčan je slovenski otroški in mladinski pisatelj. Rodil se je 23. maja 1959 v Črni na Koroškem. Njegova dela so zelo priljubljena med otroki in mladostniki in so med najbolj branimi v Sloveniji. V knjižnicah jih je prav težko dobiti. Gotovo poznate knjige, kot so Peter Nos, Kolesar naj bo, Košarkar naj bo, Ranta in košarkarji, Živalske novice. Po knjigi Košarkar naj bo je pisatelj napisal tudi scenarij, po katerem so posneli film. Meni je še vedno najbolj všeč serija Živalskih novic. Ob njej se nasmejem do solz, saj so zgodbe v njej zelo zabavne, včasih prav neverjetne. Trenutno pa prebiram Rantine in Smodlakove prigode. Tudi te zgodbe so zelo zabavne in včasih se vprašam, ali je to sploh še mogoče.

Moja kratka obnova.​

Ranta vrača udarec.

.

Ranta je uspešen košarkar, ki pa se odloči, da košarke ne bo več igral. Nato najprej poskusi biti učenjak, pa kmalu ugotovi, da mu tudi to ne gre preveč od rok. Ni prav pameten. Nato se poskusi v različnih športih, od rolkanja, boksa, nogometa do bandži džampinga in še česa. V ničemer ni uspešen in vedno se ti poskusi zelo slabo končajo. Ves čas je ob njem njegov zvesti Smodlak, ki ga včasih napelje k neumnostim, včasih pa ga tudi odvrne od njih. Zelo zabavne in tudi poučne prigode. Priporočam!

.

Jan, 9. razred

Mojca Topić
september 2021

 

Moja domovina

V letu 2021 Slovenija praznuje 30. rojstni dan. Skozi vse leto smo se pri pouku pogovarjali o tem, kaj je domovina, kaj nam pomeni, o lepotah in znamenitostih Slovenije, o kulturi in še marsičem.
V mesecu juniju pa smo imeli prav poseben kulturni dan, ki nam ga je pomagala izvesti gospa Mateja Kregar Gliha, ki je čisto prava turistična vodička. V živo, vendar virtualno, nas je popeljala po ulicah Stare Ljubljane in nam pripovedovala različne zanimivosti ter opisovala in v živo prikazovala znamenitosti glavnega mesta Slovenije.

.

.

Učenci in dijaki so bili med ogledom zelo aktivni, saj so spraševali in komentirali. Tretješolko Anjo je najbolj navdušil Zmajski most z zmaji. Zato je želela zmaja na koncu tudi upodobiti.

 

.

Devetošolec Jan je s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije izbral nekaj zelo zanimivih podatkov o prebivalcih Slovenije:

1. V Sloveniji je bilo leta 1991 1.998.912 prebivalcev, leta 2021 pa 2.108.927, kar je za en Maribor (oziroma približno 100.000) več.
2. Leta 1991 se je v Sloveniji rodilo točno 24.111 prebivalcev. Letos skupaj s Slovenijo praznujejo 30. rojstni dan.
3. Najpogostejša imena v Sloveniji leta 2021 so:
moška: Franc, Janez, Marko
ženska: Marija, Ana, Maja

 

In kaj je domovina?

Domovina je tam, kjer sem doma, kjer se počutim varno in lepo.
Eva, 7. razred

Moja domovina je Slovenija in seveda vas Tišina. Tu sem doma z mamico in babico in tu se igram.
Anja, 3. razred

Domovina je država, v kateri se rodiš in živiš. V njej ti je lepo in varno. Domovino moramo spoštovati.
Jan, 8. razred

 

Mojca Topić
junij 2021

 

Kultura

V teh časih, ko nam je veliko stvari dostopnih samo skozi virtualni svet, smo se s Kulturnim duhcem in Domišljijo podali na virtualni ogled Cankarjevega doma, največjega slovenskega hrama kulture. Poglejte si zanimiv videoposnetek še vi.

https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/brki-in-skodelica-kave

Seveda je tretješolka Anja v delavnici izdelala tudi portret največjega slovenskega pisatelja. Brez dvoma ga na portretu prepoznate. Izdajajo ga brki, kajne?

Ker smo radovedni, smo si prebrali še zgodbico Kulturni duhec in Domišljija na simfoničnem koncertu in si za konec ogledali še odlomek z novoletnega koncerta Slovenske filharmonije 2021.

Bili smo navdušeni!

https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/kulturni-duhec-in-domisljija-2

https://www.youtube.com/watch?v=Mbx_Y3ngIkQ

 

Za konec pa smo se vprašali, kaj je kultura.

 

Kultura je, da kulturno jemo za mizo. Kultura je, da pozdravimo. Kultura so tudi knjige in knjižnice. Kultura je koncert.

Anja, 3. razred

Kultura je lepa. Kultura je kulturni dom, kjer lahko gledamo predstave. Kultura so pesmi in zgodbice. S kulturo mi ni dolgčas.

Anže, 2. razred

Kultura je, da si kulturen. To so lepe besede in da znamo lepo pozdraviti. Kultura je Zdravljica in je tudi koncert. Tudi moderna glasba je kultura.

Grega, 5. razred

Kultura je književnost, slikarstvo, glasba … Kultura pa je tudi lepo obnašanje in so prijazne besede.

Jan, 8. razred

Kultura je, da smo prijazni drug do drugega, da se spoštujemo. Kultura je lepa glasba, so lepe zgodbe. Kultura je, da znamo kulturno kaj napisati.

Žan, 1. Letnik

 

Mojca Topić
maj 2021

22. april

22. april je svetovni dan Zemlje. Na ta dan se še posebej spominjamo, kako pomembno je skrbeti za čisto okolje in kako onesnaževanje vseh vrst in človekova brezbrižnost vplivata na živa bitja na Zemlji. Praznovanje dneva Zemlje so prvič organizirali leta 1970 in ga obeležujemo v 192 državah sveta.

V bolnišnični šoli se vsa leta ves čas trudimo ravnati karseda okolju prijazno. Lahko kar rečemo, da so naši učenci EKO. Letos pa smo varovanju okolja posvetili tudi naravoslovni dan z naslovom EKO dan.

Dan smo namenili razmišljanju o varovanju okolja in o tem, kaj nas še posebej moti in kakšne rešitve bi predlagali za izboljšanje.

Tretješolka Anja je v risbici izrazila, kako zelo rada ima svoj planet Zemljo.

Povedala je, da jo zelo moti, ker vse pogosteje opaža na travi in celo grmovju odvržene maske. Pravi, da je to nevarno zaradi širjenja virusa, pa tudi za ptičke in druge živalice, ki se lahko zaradi mask poškodujejo.

Predlaga rešitev: Na vsaki maski bi moralo pisati: PO UPORABI VRZI V USTREZEN ZABOJNIK!

Dijak 1. letnika Žan je velik ljubitelj živali, še posebej mačk. Doma jih ima kar 13. Vse je rešil, saj so bile zavržene. Pravi, da je zelo žalosten, kadar najde zapuščeno muco. Take muce se nato klatijo naokoli, lahko prenašajo bolezni, povzročajo nesreče, najpomembneje pa je, da trpijo.

Predlaga rešitev: Vse domače živali bi morale imeti mikročipe. Ljudi, ki so neodgovorni do živali, pa bi morali zelo strogo kaznovati. Recimo tudi z družbenokoristnim delom, kot je pobiranje smeti po gozdovih in travnikih.

Osmošolec Jan je povedal, da je v času pandemije opazil, da smo kar pozabili na varovanje okolja in ločevanje odpadkov. Tako na oddelku v času pandemije prejemajo hrano v škatlah iz stiropora s plastičnim priborom. Izračunal je, da samo na dializnem oddelku na teden zavržejo vsaj 30 škatel iz stiropora. V enem mesecu 120 in tako naprej … Kje so potem še drugi oddelki? Pozanimal se je, zakaj je tako. Dobil je odgovor, da zaradi preprečevanja širjenja okužb. Raziskal je, v kolikšnem času se stiropor razgradi, in ugotovil, da po znanstvenih odkritjih NIKOLI!

Predlaga rešitev: Razumem, da so v času pandemije potrebni posebni ukrepi, a upam, da se po končani pandemiji čim prej vrnemo v stare čase, ko smo hrano prejemali na krožnikih iz porcelana! Pa še nekaj: Hrana iz stiropora ni okusna!

Kot vidite, naši učenci razmišljajo o ekoloških težavah na različnih področjih in se težav zelo dobro zavedajo. Iščejo svoje rešitve in nizajo svoje predloge. Zato lahko naši Zemlji ob njenem prazniku kljub vsem težavam voščimo vse najboljše, saj so naši otroci in mladostniki vse bolj okoljsko ozaveščeni in se nam morda v prihodnje le obetajo boljši časi.

Mojca Topić
april 2021