Bolnišnične olimpijske igre

Kratka zgodovina

Zamisel o bolnišničnih olimpijskih igrah se je leta 1992 v bolnišnični šoli porodila skupini učiteljic, zadolženih za pripravo športnih dni. Pri tem jih je vodila predvsem ideja olimpizma – da je pomembno sodelovati, ne pa zmagati. Ta ideja naj bi spodbudila otroke in mladostnike ter jih prepričala, da se kljub svoji bolezni in vsem omejitvam, ki jih bolezen postavlja prednje, lahko, predvsem pa zmorejo gibati, se športno udejstvovati in celo tekmovati. Kolegice so same izbrale prve igre, postavile pravila, določile točkovanje. Bolnišnične olimpijske igre so se odvijale v dveh dnevih, v predtekmovanju, potem pa v velikem finalu, ki se je mnoga leta odvijalo v avli stare Pediatrične klinike. Najboljši mladi tekmovalci in tekmovalke so prejeli olimpijska odličja.
Bolnišnične olimpijske igre so bile zadetek v polno – z velikim navdušenjem, veseljem in radostjo so jih za svoje sprejeli otroci in mladostniki, njihovi starši, osebje bolnišnic, učitelji in učiteljice bolnišnične šole. Iz leta v leto smo igre dograjevali, najpomembnejši mejniki v razvoju bolnišničnih olimpijskih iger pa so bili:

 

Strokovno sodelovanje s Fakulteto za šport

Damir Karpljuk, Miran Kondrič, predvsem pa Stane Pinter so najbolj zaslužni za to, da smo za bolnišnične olimpijske igre sčasoma izbrali primerne ter bolnim otrokom in mladostnikom prilagojene prave športne discipline. Poudariti je potrebno, da niso bili prezrti tisti otroci in mladostniki, ki so lahko tekmovali zelo omejeno, le na svojih posteljah v svojih sobah; tudi za njih smo s pomočjo strokovnjakov izbrali primerne igre, t.i.igre za ležeče. Študentje Fakultete za šport in Pedagoške fakultete še naprej pomagajo pri športnih dejavnostih in pri bolnišničnih olimpijskih igrah (na URI Soča).

Strokovno sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije in z Olimpijsko akademijo
Olimpijski komite Slovenije naše igre podpira od samega začetka, 12. 05. 1998 pa nam je tudi uradno ‘podelil licenco’, da lahko svoje igre poimenujemo olimpijske. Gospod Janez Matoh ter gospod Miroslav Cerar sta se bolnišničnih olimpijskih iger redno udeleževala, prav tako pa tudi gospod Stane Pintar, slednja dva tudi kot ambasadorja Fair playa. Prav s pomočjo Olimpijskega komiteja Slovenije je bilo moč na bolnišničnih olimpijskih igrah vsa leta zagotoviti udeležbo najboljših slovenskih športnikov, ki so vedno prinesli prav posebno veselje našim bolnim otrokom in mladostnikom. V zadnjem času nam pri obiskih športnikov pomaga Slovenska vojska. Ob podpori Olimpijskega komiteja Slovenije je bilo leta 2012 bolnišničnim olimpijskim igram podeljeno prestižno evropsko priznanje za fair play.

 

Sodelovanje z L’Ecole Escale

Povezanost bolnišničnih učiteljev naše šole z evropskimi kolegi ter naše sodelovanje v evropskem združenju bolnišničnih učiteljev HOPE je botrovalo k temu, da je ideja naših bolnišničnih iger prevzela kolege po vsej Evropi. Leta 2001 je direktor bruseljske bolnišnične šole L’Ecole Escale Cristian Lieutenant s svojimi kolegi našim igram tudi prvič prisostvoval. Čez dve leti je pripeljal že nekaj šolarjev in šolark, ki so sodelovali na naših igrah. Tako so bolnišnične olimpijske igre preraščale v mednarodne, sodelovanje med obema šolama pa tradicionalno. Leta 2009 se je tudi osem šolarjev in šolark bolnišnične šole oddelka na URI Soča odpravilo na športne igre v Bruselj. Sodelovanje med obema šolama je trajalo do 2014.
Ideja bolnišničnih olimpijskih iger na ostalih bolnišničnih šolah po Sloveniji in po Evropi je z leti žal povsem zamrla.

 

Projekt Comenius Prilagojen šport v bolnišnici

Sodelovanje z L’Ecole Escale je preraslo v Comenius projekt Prilagojeni šport v bolnišnici (2004, 2005, 2006). Poleg že omenjene slovenske in belgijske bolnišnične šole je v projektu sodelovala tudi bolnišnična šola iz Nancyja v Franciji. Vse tri države so leta sodelovale na bolnišničnih olimpijskih igrah leta 2006 v Ljubljani; to je bil tudi končni cilj projekta Comenius, ki je bil za svojo kakovost nagrajen s posebnim priznanjem Zlato jabolko. Omenjeni projekt pa je naši bolnišnični šoli prinesel ogromno novega znanja s področja športa v bolnišnici nasploh; veliko novega znanja smo pridobili predvsem v Nancyju . Tam smo dobili tudi idejo za eno naših danes najbolj priljubljenih bolnišničnih olimpijskih disciplin – tobogan bowling. Pomembno pa je, da smo idejo o vsakodnevnem gibanju bolnega otroka, s katero smo se srečali v Nancyju, implementirali v vsakdan naše šole.

 

Selitev v novo Pediatrično kliniko leta 2009

Selitev v novo Pediatrično kliniko je tudi nam v bolnišnični šoli prinesla veliko veselja (izboljšanje pogojev dela), hkrati pa tudi veliko spremembo v načinih našega dela. Otroci in mladostniki se s posameznih oddelkov le redko med seboj lahko še družijo. Ta sprememba je bistveno vplivala tudi na organizacijo samih bolnišničnih olimpijskih iger na Pediatrični kliniki. Ob pomoči Staneta Pintarja smo uspeli razviti način, da se igre sedaj odvijajo na posameznih oddelkih klinike (otroci z vseh oddelkov ne tekmujejo več skupaj). Dve igre sta enaki na vseh oddelkih (pikado, tobogan bowling), ena igra pa je vezana na oddelek sam. Na vsakem oddelku se podeli en komplet medalj (medaljam so se odpovedali na oddelku otroške psihiatrije), vsak udeleženec pa prejme priznanje za sodelovanje na igrah. Na vsakem oddelku se zapoje bolnišnična olimpijska himna (avtor te himne je Andrej Adamek, sicer vzgojitelj bolnišničnega vrtca na Pediatrični kliniki), prižge se prilagojen olimpijski ogenj, prebere olimpijska prisega in fair play prisega, na vsakem oddelku gostimo športnika. Čeprav so igre postale tako bolj intimne, zategadelj manj odmevne, pa zagotovo uresničujejo temeljni cilj bolnišničnih olimpijskih iger – da se še tako bolni otrok ali mladostnik zmore športno udejstvovati in ker to zmore, tudi zmaguje. Tako pridobi večjo samozavest ter samozaupanje, kar osreči njega, pa tudi njegove starše.
Organizacija in izvedba bolnišničnih olimpijskih iger ni preprosta zadeva; da je temu res tako, priča dejstvo, da je bolnišnična šola OŠ Ledina še edina v Evropi, ki pri njih vztraja. Zaradi mnogih in mnogoterh ciljev, ki jih z bolnišničnimi olimpijskimi igrami pri bolnih otrocih in mladostnikih dosegamo, pa nameravamo pri njih v ledinski bolnišnični šoli vztrajati tudi v bodoče.

 

Od 10. marca do 31. marca 2017 smo v avli Pediatrične klinike pripravili razstavo ob 25-ih bolnišničnih olimpijskih igrah. Na posameznih plakatih smo predstavili najpomembnejše mejnike v razvoju naše olimpijade, ključne dogodke ter utrip iger na posameznih oddelkih. Vabimo vas, da si tudi vi ogledate našo zanimivo ter povedno razstavo na tejle povezavi.