Avtor: Metoda Leban | Sep 24, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
Septembra z učenci in dijaki začnemo spet raziskovati jezik in književnost, se pogovarjamo in ustvarjamo.
Letos smo začeli s poezijo in se preizkusili v likovnih pesmih. Narisali smo kvadrat, trikotnik in kapljo in se poskusili v pesnjenju.
Pogovarjali pa smo se tudi o sreči; kaj je sreča, kaj nas osrečuje. Ugotovili smo, da nas osrečujejo dobri odnosi. Kot beremo v knjigi Veliki panda in majceni zmaj (avtor James Norbury):
“Kaj je pomembnejše?” je vprašal veliki panda, “pot ali cilj?” “Sopotniki,” je rekel majceni zmaj.
https://www.petraskarja.com/wp-content/uploads/2023/03/veliki-panda-in-majceni-zmaj-james-norbury-2-300×361.jpg
Prijazne sopotnike vam želimo to jesen in tudi v drugih letnih časih!
Andreja Čušin Gostiša
september 2024
Avtor: Metoda Leban | Jun 19, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
https://women-writers.net/alma-maximiliana-karlin/
V juniju smo brali in se pogovarjali o slovenski svetovni popotnici in pisateljici Almi Maksimiljani Karlin.
Alma je bila popotnica po zunanjem in notranjem svetu. V tridesetih letih 20. stoletja je bila med najbolj priljubljenimi avtorji potopisov na nemško govorečem področju. Med drugim je zapisala:
»Kaj vse bom na poti odkrila, kaj prinesla s seboj, kaj vse dala človeštvu! Danes lahko rečem, da je bila najbolj nedvoumna in morda celo edina pridobitev te dolge in trpke vožnje odkritje same sebe. In to je nenazadnje tudi namen tega zemeljskega življenja.«
Še več o Almi M. Karlin si lahko preberete tudi v članku, ki je bil objavljen v reviji Gea (januar 2021) in je dostopen na:
https://www.mladinska-knjiga.si/revije/gea/clanki/druzba/pred-sto-leti-na-pot-okrog-sveta
Iz tega članka so tudi informacije, ki smo jih zapisali zgoraj.
Želimo vam, da bi to poletje kot Alma potovali ne samo po različnih krajih naše Zemlje, ampak raziskovali tudi sebe. V branje priporočamo Almina dela, na primer Modri mesec, Angel na zemlji, Isolanthis in druga.
Andreja Čušin Gostiša
junij 2024
Avtor: Metoda Leban | Maj 30, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
Kako bi morali živeti, da bi vsi Zemljani spodobno živeli; da bi ne bili lačni, žejni, preganjani, da bi imeli dom in obleko …?
Vprašanje za prihodnost? Utopija?
Pogovarjali smo se in ugotovili, da bi vsi zelo dobro živeli, če bi se znali pogovarjati, če bi spoštovali drug drugega in našo Zemljo.
Naša Zemlja https://www.europosterji.si/marketplace/planet-earth-space-v90773
Pa še to:
Ali veste, kateri pesnik je avtor slavnega verza Zemlja je modra kot pomaranča?
Andreja Čušin Gostiša
maj 2024
Avtor: Metoda Leban | Mar 29, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
V mesecu marcu praznujemo marsikateri praznik. Eden izmed njih je praznik poezije, 21. marca.
Slovenski državljani naj bi vedeli, da predstavlja France Prešeren enega izmed pesniških vrhov tako slovenske kot tudi evropske poezije. Zanimivo pa je, da se pri učencih in dijakih (in tudi odraslih) vedno znova pojavlja vprašanje, ali je bil res pijanec.
Kaj menite vi?
Se vam zdi verjetno, da bi sonete nesreče, sonetni venec in druge pesmi s strogo metrično zgradbo lahko napisal nekdo v pijanosti?
Poskusite napisati sonet, balado, romanco, pa verjetno ne bo več dvoma o tem.
Vsakdo lahko tudi v omamljenosti napiše ali pove kakšen smiseln ali nesmiseln verz, tako kot lahko tudi neuki ali pijani zgradijo kakšen zid … nepojmljivo pa se zdi, da bi neuki oz. omamljeni zgradili katedralo, palačo ali kaj podobnega. Prav take besedne zgradbe so namreč soneti, glose, gazele … in nenazadnje sonetni venec.
Kot je zapisal Prešeren v sonetu Apel in čevljar, ki ga obravnavamo v 8. razredu:
Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest de bi šel delj po svoji poti,
ker čevlji so pogodi, méč se loti;
zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napčen si očitar,
rekoč: “Le čevlje sodi naj Kopitar!”
Andreja Čušin Gostiša
marec 2024
Avtor: Metoda Leban | Feb 29, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
https://osrakek.si/2021/02/19/dan-maternega-jezika/
“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja lastne materinščine in materinščine drugih ljudi.
Materni jezik je jezik, s katerim nas največkrat prvič ogovori mama, in je tisti, v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik.
Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano pa je materni jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-maternih-jezikov.html
»Avtor knjige (Tore Janson, Speak: Kratka zgodovina jezikov) ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili.«
Tjaša Jakop, Jansonova Kratka zgodovina jezikov, dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/OJSAdmin,+JZ_25.1+(2019)_14+Jakop,+str.+183–187.pdf
Andreja Čušin Gostiša
februar 2024
Avtor: Metoda Leban | Feb 1, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
Z učenci smo se posvetili javnemu nastopanju. Pogovarjali smo se, razmišljali, si izmenjevali izkušnje.
V šoli učenci najpogosteje pripravljajo t. i. govorne nastope, kjer predstavljajo določeno temo, javno pa nastopajo tudi z deklamacijami pesmi, v dramatizacijah, nekateri sodelujejo v dramskih krožkih.
Ugotovili smo, da je najpomembnejše za govorni oz. katerikoli javni nastop, da se nanj dobro pripravimo.
Nikoli seveda ne bomo popolni, saj smo ljudje nepopolna bitja, ki se učimo na napakah.
Če pa se potrudimo po svojih najboljših močeh, se več od nas ne pričakuje.
Zelo pomembno se nam zdi tudi, da se pred nastopom čim bolj sprostimo, čeprav smo se naučili, da ima večina ljudi pred nastopom tremo, torej da nas je strah. Strah pa ne pomeni le neprijetnih občutkov, ampak pomeni tudi, da čutimo odgovornost pred poslušalci.
Pri javnem nastopanju pa je seveda zelo pomembno, kako govorimo in kako se obnašamo. Govorimo o besednem in nebesednem jeziku,
Pri javnem nastopanju uporabljamo knjižni oz. knjižni pogovorni jezik, pomemben pa je tudi naš nebesedni jezik: naša drža, glas, mimika, gestika …
https://www.adriatiqa.com/sl/z-otroci-ali-z-otroki/
Pa še odgovor na vprašanje iz prejšnje, novembrske novičke.
Citat, ki smo ga zapisali v novički,
je iz pesmi Beautiful Boy (Darling Boy), torej Lepi fant (Dragi fant).
Pesem je John Lennon posvetil svojemu sinu Seanu, ko je bil ta še majhen otrok.
Andreja Čušin Gostiša
januar 2024