Praznični december

S prižigom lučk se je v naši prestolnici pričel praznični december. Mestni trgi, ulice, mostovi in nabrežja so zažareli v soju prazničnih luči. Le-te so prepletene v raznolike oblike, ki vsako leto znova očarajo Ljubljančanke in Ljubljančane ter obiskovalce, ki prihajajo od blizu in daleč. Kar 50 km prazničnih lučk bo gorelo do 16. januarja 2022.

Idejni oče te izjemne okrasitve je pokojni Zmago Modic. Avtor letošnje okrasitve pa je njegov sin Urban, ki svojo stvaritev posveča prav očetu. Letošnja svetlobna kreacija ponazarja medsebojno povezovanje in nastopa pod imenom »Vsemoč – moč vseh«. Projekt se osredotoča na izredno moč skupine ter poudarja pomen sožitja.

Čarobna Ljubljana

Lučk pa ne prižigajo le v središču Ljubljane. Tudi na Pediatrični kliniki smo poskrbeli za praznično vzdušje. Postavili smo smrečice, okrasili hodnike in se lotili ustvarjanja voščilnic in najrazličnejših okraskov. Pri tem smo združili moči otroci, starši, učitelji in vzgojitelji ter dokazali, da je v slogi moč. Rezultat skupnega dela pa niso le okrašeni hodniki, lučke in okraski. Ostalo bo veliko več, saj skupno delo zbližuje in povezuje. Ko smo skupaj, prižigamo luči drug v drugem. Takrat se umaknejo sence in ni prostora za vsakodnevne skrbi.

Novoletna jelka na oddelku C3

Naj bo december čaroben in igriv. V duhu igrivosti pa se lahko poigrate s spletno sestavljanko, ki jo najdete na spodnji povezavi. Tisti, ki boste pri sestavljanju uspešni, boste morda dobili novo idejo za praznični okrasek. Pisane kapice je izdelal in fotografiral spretni prvošolček Vid.

Sestavljanka

 

Tanja Šercer
december 2021

Vse najboljše, Bolnišnična šola!

Mesec november velja za bolj siv in deževen mesec, v Bolnišnični šoli pa smo si ga obarvali rojstnodnevno.

Bolnišnična šola namreč v letošnjem letu praznuje 70 let. Te pomembne obletnice nismo obeležili s pihanjem svečk na torti in z zabavo, ampak s posebnim srečanjem na daljavo. Zbrali so se učitelji in drugi strokovnjaki iz Slovenije in drugih držav, da bi prisluhnili svojim slovenskim kolegom.

Tudi učitelji se še vedno učimo in med seboj izmenjujemo najrazličnejše ideje in izkušnje. Tokratno srečanje je bilo poučno, prijetno in polno pozitivnih spodbud za nadaljnje delo. In vselej z mislijo na naše učence 😊

Ali si vedel/-a?

• Bolnišnična šola v Ljubljani obstaja že od leta 1951.

• Sedež Bolnišnične šole v Ljubljani je na Pediatrični kliniki.

• Simbol ljubljanske Bolnišnične šole sestavljata velika tiskana črka H in šolska torbica.

• V ljubljanski Bolnišnični šoli poučuje 24 učiteljev.

• Prva bolnišnična učiteljica je bila gospa Breda Juvančič.

• V Bolnišnični šoli se odvijajo kulturni, tehniški, naravoslovni in športni dnevi.

• Učenci v Bolnišnični šoli lahko berejo za Robinzonovo bralno značko.

• Učenci v Bolnišnični šoli lahko pišejo teste in pridobivajo ustne ocene.

S klikom na spodnjo povezavo se lahko preizkusiš v kratkem kvizu o bolnišnični šoli.

https://forms.gle/ZGtY59honLxMD78Q8

Tanja Šercer 

november 2021  

Krompirjeve počitnice so tu!

Za seboj smo pustili meseca september in oktober. Minila sta v prijetnem in delovnem vzdušju. Otroci v bolnišnici namreč še naprej ostajajo učenci in po svojih najboljših močeh ohranjajo stik s šolo. V njihovih sobicah se poleg igrač znajdejo šolska torba, puščica, zvezki in knjige. Na svoje urnike prav tako vpišejo MAT, SLJ, SPO, TJA, ŠPO in druge vsem šolarjem zelo znane kratice šolskih predmetov. Seveda so tu tudi učiteljice, ki jih spodbujajo, se z njimi veselijo in zanje držijo pesti, da bodo kmalu spet čili in zdravi. Kot v vsaki šoli, imajo otroci tudi na naši šoli v oktobru krompirjeve počitnice. Šolarji imajo pač krompir 😉.

Jesenske počitnice so znane kot krompirjeve počitnice. Zakaj ”krompirjeve”? Zakaj ne brokolijeve, fižolove ali kostanjeve? Ime izvira še iz časov, ko so otroci jesenske počitnice preživeli na domačih njivah in pomagali družini pobirati krompir. Nič kaj počitniško, kaj? Na srečo so danes počitnice namenjene počitku in prav je tako. Po dveh mesecih vztrajnega šolskega dela se zagotovo priležejo.

Pogled na fotografije vas bo prepričal, da so krompirjeve počitnice več kot zaslužene. Naj počitnice prinesejo novo moč, sveže zamisli in pripravljenost na nove izzive.

Domino poštevanka

Sestavljanje povedi

Branje in pisanje

Metanje obročkov

Knjižna kazalka – konjiček

Tanja Šercer
oktober 2021

 

Indijanskopoletni september v bolnišnici

Ali ste že slišali za izraz indijansko poletje? Poskušajmo ga razložiti po korakih. Na kaj pomisliš ob besedi Indijanec? Morda ti na misel pride njihova zanimiva oprava in pisane perjanice ali pa njihov ples. Kaj pa v tebi zbudi beseda poletje? Večini izmed nas misel na poletje prikliče lepe, živahne in pisane občutke. Če sklepamo iz povedanega, izraz nakazuje na nekaj prijetnega, živahnega in barvitega. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko našo domnevo potrdimo, saj tam preberemo, da z indijanskim poletjem poimenujemo krajše obdobje sončnega in toplega vremena, ki sledi prvim hladnim jesenskim dnem. Tudi letošnje poletje se je zavleklo v jesen.

Kako gresta sedaj skupaj bolnišnica in indijansko poletje? Kako gredo skupaj bolezen, toplina poletja in vesele vragolije? Ponavadi za vse to poskrbijo ravno otroci in prav oni so tisti, ki so v naše bolnišnične sobe in hodnike vnesli utrip indijanskega poletja, ki pogreje in poživlja.

Tudi v bolnišnici so otroci zakorakali v novo šolsko leto in se tako kot njihovi vrstniki soočili s čisto pravimi šolskimi izzivi. Prav poseben pečat so zagotovo pustila druženja v okviru tehniškega, športnega in naravoslovnega dne.

Namesto pisanega perja smo tokrat v našo indijansko perjanico zlepili nekaj skupnih doživetij.

Nuša, 4. razred

Nuša, 4. razred

Nikolaj, 1. razred

Miha, 1. razred

Patrik, 4. razred

Mavrica v vodi, Žan, 1. letnik

 

Tanja Šercer
september 2021

Slovenija praznuje

V mesecu juniju praznujemo 30-letnico samostojne države Slovenije. 25. junija leta 1991 so se uresničile želje naših prednikov. Dobili smo svojo državo.
Tudi z našim kulturnim dnem, ki smo ga naslovili Slovenija praznuje in ga izvedli v mesecu juniju, smo počastili ta pomembni praznik, dan državnosti.
Učenci so nam najprej sami povedali, kaj že vedo o Sloveniji. Kaja iz 6. razreda je svoje znanje tudi pisno predstavila.

Kaja, 6. razred: Slovenija je bogata z naravnimi lepotami.

Nadaljevali smo s spoznavanjem kulturno-zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenske države, si ogledali film o osamosvojitvi in spoznavali slovenske simbole. Ob družabni igri po Sloveniji smo se razvedrili in spoznali še veliko novega.

Spoznavanje Slovenije ob družabni igri.

Učenci so razmišljali, kaj bi lahko narisali na razglednico, ki bi jo ob 30-letnici Slovenije poslali svojim sorodnikom ali prijateljem doma ali v tujini. Spomnili so se na naše prečudovite gore, jame, gradove, lepa jezera, zdravilišča, na morje, na številne druge naravne in kulturne zanimivosti ter na državne simbole. Vsak učenec je narisal drugačno razglednico. Luka pa je tudi napisal, kako bi ob tem prazniku predstavil Slovenijo svojim prijateljem iz tujine in predstavitev prevedel v angleščino.

Moja dežela

Slovenija leta 2021 praznuje 30 let samostojnosti, zato bi rad povabil svoje prijatelje iz tujine, da obiščejo našo državo.

Pokazal jim bom veliko čudovitih krajev, od obale do gora, a najprej bi morali obiskati našo prestolnico Ljubljano.

Ljubljana ima približno 500.000 prebivalcev in je polna znamenitosti.

V središču mesta je Tromostovje, blizu katerega je spomenik Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Turisti lahko uživajo v ogledu znamenitosti tudi na reki Ljubljanici z rečnih čolnov oz. ladjic.

Tivoli je ime našega mestnega parka s številnimi vrstami dreves in cvetja. V bližini parka je velik živalski vrt.

Žičnica vas lahko pripelje do gradu nad mestom, do gradu pa je mogoče tudi peš.

Od Ljubljane je le 100 km do jadranske obale, kjer lahko obiščete soline in opazujete pridelavo soli.

Na poti do morja je vredno obiskati Postojnsko jamo. S številnimi kapniki je ena izmed najbolj neverjetnih kraških jam v Evropi. Samo v tej jami živi človeška ribica – proteus.

Ne smem pozabiti omeniti naših alpskih predelov in gorskih jezer, ki so kristalno čista. Blejsko jezero je najlepše med njimi. Sredi Blejskega jezera je otok z majhno cerkvico. V tej cerkvi je zvon želja in z vlečenjem njegove vrvi se vam lahko izpolnijo želje.

Omenil sem le nekaj slovenskih čudovitih krajev. Vljudno vabljeni, da nas obiščete in sami raziščete našo državo.

Luka, 17 let

 

My Country

Slovenia celebrates 30 years of independance in 2021, and I would like to invite my friends from abroad to visit our country.

I would show my friends many beautiful sites from the coast to the mountains, but first they should visit our capital, Ljubljana.

Ljubljana has about 500,000 inhabitants and is filled with interesting sights.

In the center of the city is the Triple bridge, near is the monument of France Prešeren, our greatest poet. Tourists can enjoy the sights along the Ljubljanica River from river boats.

Tivoli is the name of our city park with many kinds of  trees and flowers. There is a big zoo near the park.

A cable car can take you up to the castle above the city, but it is also possible to walk up to the castle.

From Ljubljana it is only 100 km to the Adriatic coast where you can visit salt fields and observe salt production.

On the way to the sea, the Postojna cave is worth a visit. With many stalactites and stalagmites, it is one of the most amazing karst caves in Europe. A human fish (proteus) lives only in this cave.

I should not forget to mention our Alps and mountain lakes which are crystal clear. Lake Bled is the most beautiful of them. In the middle of Lake Bled there is an island with a small church. In this church there is a wishing bell and by pulling its rope, your wishes may be fulfilled.

I only mentioned some of Slovenia beautiful sites. You are kindly invited to visit us and explore our country yourselves.

Luka, 17 years

 

Prav posebej je naše šolarje navdušil virtualni literarno-zgodovinski ogled Ljubljane, na katerega nas je popeljala gospa Mateja Kregar Gliha. Učenci so na njem spoznavali področja slovenskega jezika, slovenske literature in slovenske identitete.

Kulturni dan smo zaključili z reševanjem kviza. Na dan državnosti pa bomo s ponosom izobesili slovensko zastavo.

 

Meta Kerševan in Minca Gale

junij 2021

Cvetlični maj

V preteklosti so se pri nas uporabljala tako imenovana stara imena za mesece, ki so povezana z dogajanji na poljih, travnikih, v sadovnjakih, vinogradih in gozdovih ter praznikih in običajih. Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven in pomeni bujno pomladno rast ali čas velike trave.

Maj ali veliki traven.

Fran Miklošič je zbral kar dvanajst različnih poimenovanj za ta čudovit mesec: veliki traven, cvetličnjak, svibanj, žoltopušnik, risalček, filipovšček, majnik, rožocvet …
Tako za stara kot za nova imena mesecev velja, da marsikdaj ne poznamo več pomenov, ki se skrivajo v posameznih imenih. Z učenci smo odkrivali pomen posameznih poimenovanj za mesec maj.
Danes uporabljamo latinizirana imena mesecev. Mesec maj je dobil ime po rimski boginji pomladi in rodovitnosti Maji.
Razmišljali smo, kako bi še lahko poimenovali mesec maj. Nastala so naslednja imena: pomladnik, cvetnik, visokotravnik, šmarničnik, dolgodnevnik, svetlobnik, čebelnik, medonosnik …
Tudi čebele so dobile svoj praznik prav v tem mesecu. 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan smo spoznavali medovite cvetlice, ki ponujajo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa osrečujejo s svojo lepoto in vabijo k občudovanju. Semenarna Ljubljana nam je tudi v letošnjem maju poklonila semena medovitih rastlin, da jih bodo učenci lahko doma posejali.

Spoznavanje medovitih cvetlic.

Narava nas v mesecu maju na različne načine vabi, da z njo sodelujemo. Učenci so se naučili, kako lahko naredijo preprost mlinček iz drevesnih vej in ga postavijo v bližnji potoček. Pri tem potrebujejo le nekaj pomoči odraslih. Na poti skozi gozd še vedno lahko opazujemo podlesno vetrnico, navadni jetrnik, pasji zob in druge pomladne gozdne cvetlice.

Naj mlinček veselo klokota.

Meta Kerševan in Minca Gale
maj 2021