Tradicionalni slovenski zajtrk – kulinarične umetnine

V Bolnišnični šoli na URI Soča smo tradicionalni slovenski zajtrk obeležili s peko kruha. V goste smo povabili priznano slovensko kuharsko mojstrico, go. Mojco Trnovec.
Na otroškem oddelku na URI Soča je bilo v petek, 15. 11., dopoldan vse pripravljeno za pripravo kruha. Mize so bile skrbno pogrnjene, na mizah so bile posode, posebne deske, kuhalnice in sestavine, ki smo jih potrebovali za peko kruha.

Učenci in ostali otroci na oddelku so skupaj s starši, terapevti, učitelji in prostovoljci podjetja Sava sledili navodilom za pripravo kruha. Ga. Mojca je vsak korak priprave zelo natančno razložila. Zaupala nam je tudi nekaj kuharskih skrivnosti, ki so ključ do dobrega, rahlega kruha: svež kvas, ki ima rad toploto, delo po korakih, nežne roke za gnetenje in dobro ogreta pečica.

Ker smo sledili vsem navodilom ge. Mojce, smo pripravili kruh, na katerega smo bili vsi ponosni.

Po dobro opravljenem delu je sledila zabava s plesom, ki jo je vodila študentka 3. letnika specialne in rehabilitacijske pedagogike, Anja. Kot je rekla ga. Mojca: »Po dobro opravljenem delu sledi zabava.«

Hvala ge. Mojci Trnovec, ki je vodila kuharsko delavnico in nas osveščala, kako je hrana, ki jo pripravimo doma, s skrbno izbranimi lokalnimi sestavinami, zdrava za naš razvoj in še bolj tekne.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri peki kruha.

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
november 2024

Z igro do dediščine

V Tednu otroka sta učence Bolnišnične šole na URI Soča obiskali Lucija Cvjetković in Dana Terzić, kustosinji v MG+MSUM (Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti).
V okviru tradicionalne brezplačne delavnice Kje živi moderna/sodobna umetnost? sta izvedli delavnico z naslovom Z igro do dediščine, katere cilj je približati našo umetnostno dediščino najmlajšim obiskovalcem.

V uvodnem delu sta kustosinji učencem s pomočjo fotografij približali zgradbi MG+MSUM. Učenci so izvedeli, kakšni so bili prvotni načrti izgradnje MG arhitekta Edvarda Ravnikarja. Le-te so primerjali s trenutnim tlorisom stavbe.

Za Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) so ugotovili, da je nekaj posebnega. Ima velikanska vhodna vrata, poševne stene, nekatere umetnine se gibljejo, slike in kipi so nenavadnih oblik. MSUM so primerjali z drugimi svetovnimi muzeji sodobne umetnosti.
Zelo sta jih navdušila muzeja v Riu de Janeiru in Zagrebu.

Po ogledu fotografij in pogovoru je sledila delavnica, na kateri so v obliki prostorskih maket izdelovali svoj muzej, se poigrali z logotipi in ostalo vizualno podobo.

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
oktober 2024

 

Vzpodbudne misli učencev Bolnišnične šole pomagale do olimpijskih medalj v Parizu 2024

Učenci Bolnišnične šole so v juniju za udeležence poletnih olimpijskih in paralimpijskih iger v Parizu 2024 napisali vzpodbudne misli za dobro počutje in uspešno tekmovanje na olimpijskih igrah.

Olimpijski komite Slovenije je pripravil kartice z mislimi učencev Bolnišnične šole za vsakega člana reprezentance. Misli so jih čakale na njihovih posteljah v hotelskih sobah.

Nekaj športnikov se je našim učencem zahvalilo.

Paralimpijski komite pa je vse misli učencev Bolnišnične šole OŠ Ledina natisnil v knjižico, ki so jo vsi udeleženci paralimpijskih iger dobili ob odhodu v Pariz.

In kaj pravi dobitnica bronaste medalje v paralokostrelstvu, paralokostrelka Živa Lavrinc:

»Knjižico z vašimi mislimi sem si dala pod blazino in vsak dan spala na njej. Verjela sem, da mi bo prinesla srečo. In res, dobila sem bronasto medaljo v paralokostrelstvu, skupaj v paru z Dejanom Fabčičem. Hvala vam, dragi šolarji v Bolnišnični šoli. Držim pesti, da boste tudi vi, vsak zase, Zmagovalec.«

Živa in Dejan s paraolimpijskim odličjem

 

 

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
september 2024

Potapljanje in supanje ob zaključku šolskega leta

Šolsko leto je bilo polno različnih izzivov za naše učence v Bolnišnični šoli. Kljub vsem naporom so učenci in mladostniki uspešno zaključili rehabilitacijo in vse šolske obveznosti, tako v Bolnišnični šoli kot v svojih matičnih šolah. Pohvala za ves trud in delo ob zaključku šolskega leta je bila zanje ekskurzija v Fieso.  

Na povabilo se je odzvalo 17 učencev, nekatere od njih so starši pripeljali od doma, saj niso bili več vključeni v rehabilitacijo. 

Ekskurzija je potekala v sodelovanju z mednarodnim potapljaškim društvom IAHD Adriatic, podjetjem Halo Sup, URI Soča in OŠ Ledina, Bolnišnična šola. Donator ekskurzije je bilo podjetje SPAN d. o. o., Ljubljana. 

Spremljevalci učencev so bili zaposleni na otroškem oddelku URI Soča, učitelji Bolnišnične šole in zaposleni v podjetju Span Slovenia d. o. o. 

Za potapljanje je poskrbelo potapljaško društvo IAHD Adriatic, ki je specializirano za potapljanje gibalno oviranih oseb http://www.iahd-adriatic.org/sl/. Z nami je bila tričlanska ekipa, ki je s sabo prinesla tudi vso opremo za potapljanje. Za veliko večino učencev je bila to prva izkušnja potapljanja. 

Supanje je ravno tako potekalo prilagojeno. Dva supa sta imela nameščen poseben sedež, ki ga je posebej za to priložnost priredilo podjetje Halo Sup. Tako je bilo mogoče, da so supali vsi udeleženci ne glede na gibalne zmožnosti.

Ekskurzija je nudila gibalne aktivnosti, ki jih v svojem domačem okolju na tako prilagojen način učenci ne morejo izvajati. Dve najbolj priljubljenih aktivnosti sta prav gotovo potapljanje in supanje 

Ta dan je bil poseben za nas vse. Skupaj smo zadihali morski zrak. Ustavilo nas ni niti morje, polno rjavorumenkaste sluzi. Uživali smo v svobodi gibanja, gibanju v morju. Oboje za premnoge učence ni samoumevno, še posebej to velja za gibalno ovirane otroke. 

Ob zaključku ekskurzije je potapljaško društvo IAHD pripravilo za vse učence diplome. Učenci Bolnišnične šole pa so za vse svoje pomočnike pripravili darila.

Hvala vsem, še posebej donatorju ekskurzije, podjetju Span Slovenia d. o. o. Brez sredstev in pomoči njihovih spremljevalcev ne bi mogli doživeti te skupne, nepozabne izkušnje.

Vtisi z ekskurzije 

Povabila na ekskurzijo sem bila zelo vesela.  

Supanje je bilo zame zanimivo, saj na supu uživam.  

Hvala za vse, imela sem se zelo, zelo lepo. 

Žana, 9 let 

 

V Fiesi sem se vozil s pedolinom. Upravljal sem navigacijo. 

Jedli smo pico in se sladkali s sladoledom. 

Hvala za pomoč! 

Želim vam lepo in sončno poletje. 

David, 9 let 

 

Najprej sem šel na pedolina. S pedolina smo skakali v vodo. Voda je bila globoka in malo umazana. Opekla me je tudi meduza, vendar ni bilo hudo. 

Potem sem šel na sup. Na supu sem bil s spremljevalcem in Aljažem. S supa smo skakali v vodo. Zanimivo mi je bilo, ko smo vsi trije stali na supu in nobeden ni padel v vodo. 

Lani sem se potapljal, letos pa sem potapljanje izpustil. 

Ob zaključku smo vsi dobili priznanja. 

Pica in sladoled sta bila odlična. 

Branka nam je dala super darila, pumpo z žogo in kapo. 

Imel sem se lepo. Upam, da bom šel tudi naslednje leto. 

Max, 8 let 

 

V Fieso smo se peljali z avtobusom.  

Avtobus je imel dvigalko za vozičke. 

V morju sem se potapljal in plaval. Bil sem na pedolinčku. Jedel sem pico in sladoled. 

Za potapljanje sem dobil diplomo. Za darilo sem dobil kapo in žogo. 

Kristjan, 6 let  

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
junij 2024

Nosili smo slovensko baklo do olimpijskih sanj

Olimpijski komite Slovenije, ki pripravlja in vodi projekt Slovenska bakla, je omogočil, da se slovenska bakla na svoji poti po Sloveniji ustavi tudi na otroškem oddelku URI Soča.

V letu 2024 nosimo olimpijske sanje ne le do Pariza, kjer se bodo 26. julija začele Igre XXXIII. olimpijade moderne dobe, začrtana je tudi natančna pot olimpijske bakle po Sloveniji. Na tej poti olimpijskih sanj se je 14. maja ustavila olimpijska bakla tudi na otroškem oddelku URI Soča. Z olimpijsko baklo se širijo vrednote olimpizma, bakla povezuje ljudi ter vliva našim športnikom in športnicam dodatno moč in energijo na olimpijskih igrah v Parizu.

Slovensko olimpijsko baklo so na otroški oddelek URI Soča spremljali letošnji ambasador Jani Klemenčič – olimpijec, veslač, dobitnik bronaste olimpijske kolajne na olimpijskih igrah v Barceloni 1992, Urška Žolnir Jugovar – olimpijska prvakinja v judu z OI v Londonu 2012, Miro Cerar – najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, saj je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, ter Tanja Cerkvenik – atletinja in paraolimpijka.

Učenci Bolnišnične šole so za sprejem slovenske bakle pripravili krajši program, vključno z željami, ki so jih pripravili za naše športnike na poletnih olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Parizu 2024.

Že same priprave na prihod bakle in pisanje želja našim športnikom je bilo za otroke na URI Soča nekaj posebnega. Razmišljati o tem, kaj nekoga osrečuje in kaj želi vrhunskim športnikom, ni tako preprosto. Vendar so ugotovili, da to, kar želimo sebi, želimo tudi drugim, tudi športnikom, ki se na svoji športni poti zelo trudijo. Vsem pa je skupno eno, da nikoli ne obupamo na poti do cilja.

MISLI IN ŽELJE NAŠIM OLIMPIJCEM

Sem Arda, star sem 8 let.
Zelo rad imam šport. Za gibanje uporabljam invalidski voziček. Najbolj sproščeno se počutim v vodi, zato tudi treniram plavanje.
Na plavanje hodim vsako sredo, na bazen Velenje, skupaj s spremljevalcem Mladenom. V vodi se najraje potapljam.
V vodi sem jaz gospodar vode, imam moč.
Takšen občutek moči želim tudi vsem športnikom na olimpijskih igrah, občutek, da ste vi gospodarji olimpijskih iger.

Sem Oskar in sem star 10 let.
Obožujem šport. Rad tečem, igram košarko, nogomet, kolesarim ter igram badminton.
Treniram košarko trikrat na teden po eno uro in pol. Doma imam koš in nanj zelo rad mečem. Pri timskih športih je zelo pomembno sodelovanje, ki je pot do zmage.
Podpiram geslo bolnišničnih olimpijskih iger KO SODELUJEMO, ZMAGUJEMO.
Vsem športnikom želim uspešne in zabavne olimpijske igre 2024.

Jaz sem Benjamin, star sem 10 let.
Moj najljubši šport je namizni tenis. Treniram dvakrat na teden po eno uro in pol. Igranje se mi ne zdi tako zahtevno, ker imam »ostro oko« in imam žogico ves čas pod nadzorom.
Namizni tenis treniram en mesec. Za igro me je navdušil delovni terapevt Lovro.
Slovenskim športnikom želim dobro igro na tekmah, da sodelujejo in drug drugega podpirajo.

Sem Anže. Star sem 10 let.
Moj najljubši šport je košarka. Igram tudi klavir, ki je trening prstov. Košarko igram zaradi veselja in druženja s prijatelji. Košarko tudi zelo rad spremljam preko televizije in včasih tudi v živo.
Naj bodo olimpijske igre predvsem za Slovenijo uspešne in naj se športniki potrudijo po svojih najboljših močeh.
Naj olimpijska bakla gori in prinaša mir svetu.

Sem Nuša in imam 12 let.
Na Soči sem že od oktobra 2023 zaradi poškodbe hrbtenice. Na terapijah se zelo trudim. Vztrajam v veliki želji po samostojnem gibanju.
Pred poškodbo sem veliko časa preživela zunaj s prijatelji. Skupaj smo rolkali.
Na 30. bolnišničnih olimpijskih igrah sem skupaj z Ivom Čarmanom nosila olimpijsko baklo. Bil je lep dogodek.

Misli in želje učencev Bolnišnične šole OŠ Ledina bodo slovenski udeleženci olimpijskih in paraolimpijskih iger prejeli ob prihodu v olimpijsko naselje. Čakale jih bodo kot dobrodošlica na posteljah.

 

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
maj 2024

30. bolnišnične olimpijske igre

Telovadnica na URI Soča je bila v sredo, 17. aprila 2024, pripravljena na velik športni dogodek – na 30. bolnišnične olimpijske igre.
Učenci Bolnišnične šole na URI Soča in drugošolci OŠ Ledina so skupaj v paru preizkušali svoje gibalne spretnosti in zmožnosti v igrah vožnja s kolesom ali z vozičkom, tobogan bovling (prilagojeno kegljanje) in curling (prilagojen za tekmovanje v dvorani). Vseh olimpijcev skupaj je bilo 47.
Pred začetkom iger so obiskovalci, starši, sorojenci, povabljeni gostje in ostali dobili medalje zahvale, da so se udeležili jubilejnih 30. bolnišničnih olimpijskih iger in da so vseh 30 let s svojim sodelovanjem, spoštovanjem, prijateljstvom, povezanostjo podpirali bolnišnične olimpijske igre.

Častna gostja 30. bolnišničnih olimpijskih iger je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je s slavnostnim govorom odprla jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre.
Sledila je bolnišnična olimpijska himna, ki so jo zapeli učenci 2. a razreda OŠ Ledina pod vodstvom razredničarke Natalije Rožnik.
V imenu vseh tekmovalcev 30. BOI je zaprisegel učenec Bolnišnične šole Urh, fair play prisego pa so izmenično brale učenke Bolnišnične šole in OŠ Ledina – Kaja, Klara in Ema.
Posebna čast, prižig olimpijskega ognja, je tokrat pripadla sedmošolki Bolnišnične šole Nuši in nekdanjemu smučarju tekaču Ivu Čarmanu.

Najprej je bila na vrsti igra vožnja s kolesom ali vozičkom, sledila je igra tobogan bovling, za konec pa so se naši mladi tekmovalci preizkusili v novi igri curling.

Po zaključku vsake igre je sledilo podeljevanje medalj. Ob zaključku tekmovanja pa so vsi tekmovalci, olimpijci, dobili priznanja in medalje zahvale za sodelovanje.
Mlade olimpijce so pri igrah vzpodbujali vrhunski slovenski športniki, ki so bili velika motivacija za mlade tekmovalce: Petra Majdič, Jakov Fak, Neja Filipič, Mateja Pintar Pustovrh, ter vrhunski parašportniki, ki so bili kot osnovnošolci tudi sami tekmovalci na bolnišničnih olimpijskih igrah: Robi Bojanec – parakošarkar, Gal Jakič – parasmučar, Jernej Slivnik – parasmučar in Lena Gabršček – odbojka sede.
Zaključne misli s čestitkami za sodelovanje vsem udeležencem je povzela Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Donator celostne podobe dogodka je bilo podjetje Span d.o.o. Slovenija. Še posebej se zahvaljujemo ge. Branki Kapš Klemenčič in g. Ivu Rojcu iz podjetja Span za ideje, pomoč in sodelovanje.

Ko sodelujemo, zmagujemo!

Fotografije: Vasja Miloš Jovanović

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2024