Potapljanje in supanje ob zaključku šolskega leta

Šolsko leto je bilo polno različnih izzivov za naše učence v Bolnišnični šoli. Kljub vsem naporom so učenci in mladostniki uspešno zaključili rehabilitacijo in vse šolske obveznosti, tako v Bolnišnični šoli kot v svojih matičnih šolah. Pohvala za ves trud in delo ob zaključku šolskega leta je bila zanje ekskurzija v Fieso.  

Na povabilo se je odzvalo 17 učencev, nekatere od njih so starši pripeljali od doma, saj niso bili več vključeni v rehabilitacijo. 

Ekskurzija je potekala v sodelovanju z mednarodnim potapljaškim društvom IAHD Adriatic, podjetjem Halo Sup, URI Soča in OŠ Ledina, Bolnišnična šola. Donator ekskurzije je bilo podjetje SPAN d. o. o., Ljubljana. 

Spremljevalci učencev so bili zaposleni na otroškem oddelku URI Soča, učitelji Bolnišnične šole in zaposleni v podjetju Span Slovenia d. o. o. 

Za potapljanje je poskrbelo potapljaško društvo IAHD Adriatic, ki je specializirano za potapljanje gibalno oviranih oseb http://www.iahd-adriatic.org/sl/. Z nami je bila tričlanska ekipa, ki je s sabo prinesla tudi vso opremo za potapljanje. Za veliko večino učencev je bila to prva izkušnja potapljanja. 

Supanje je ravno tako potekalo prilagojeno. Dva supa sta imela nameščen poseben sedež, ki ga je posebej za to priložnost priredilo podjetje Halo Sup. Tako je bilo mogoče, da so supali vsi udeleženci ne glede na gibalne zmožnosti.

Ekskurzija je nudila gibalne aktivnosti, ki jih v svojem domačem okolju na tako prilagojen način učenci ne morejo izvajati. Dve najbolj priljubljenih aktivnosti sta prav gotovo potapljanje in supanje 

Ta dan je bil poseben za nas vse. Skupaj smo zadihali morski zrak. Ustavilo nas ni niti morje, polno rjavorumenkaste sluzi. Uživali smo v svobodi gibanja, gibanju v morju. Oboje za premnoge učence ni samoumevno, še posebej to velja za gibalno ovirane otroke. 

Ob zaključku ekskurzije je potapljaško društvo IAHD pripravilo za vse učence diplome. Učenci Bolnišnične šole pa so za vse svoje pomočnike pripravili darila.

Hvala vsem, še posebej donatorju ekskurzije, podjetju Span Slovenia d. o. o. Brez sredstev in pomoči njihovih spremljevalcev ne bi mogli doživeti te skupne, nepozabne izkušnje.

Vtisi z ekskurzije 

Povabila na ekskurzijo sem bila zelo vesela.  

Supanje je bilo zame zanimivo, saj na supu uživam.  

Hvala za vse, imela sem se zelo, zelo lepo. 

Žana, 9 let 

 

V Fiesi sem se vozil s pedolinom. Upravljal sem navigacijo. 

Jedli smo pico in se sladkali s sladoledom. 

Hvala za pomoč! 

Želim vam lepo in sončno poletje. 

David, 9 let 

 

Najprej sem šel na pedolina. S pedolina smo skakali v vodo. Voda je bila globoka in malo umazana. Opekla me je tudi meduza, vendar ni bilo hudo. 

Potem sem šel na sup. Na supu sem bil s spremljevalcem in Aljažem. S supa smo skakali v vodo. Zanimivo mi je bilo, ko smo vsi trije stali na supu in nobeden ni padel v vodo. 

Lani sem se potapljal, letos pa sem potapljanje izpustil. 

Ob zaključku smo vsi dobili priznanja. 

Pica in sladoled sta bila odlična. 

Branka nam je dala super darila, pumpo z žogo in kapo. 

Imel sem se lepo. Upam, da bom šel tudi naslednje leto. 

Max, 8 let 

 

V Fieso smo se peljali z avtobusom.  

Avtobus je imel dvigalko za vozičke. 

V morju sem se potapljal in plaval. Bil sem na pedolinčku. Jedel sem pico in sladoled. 

Za potapljanje sem dobil diplomo. Za darilo sem dobil kapo in žogo. 

Kristjan, 6 let  

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
junij 2024

Nosili smo slovensko baklo do olimpijskih sanj

Olimpijski komite Slovenije, ki pripravlja in vodi projekt Slovenska bakla, je omogočil, da se slovenska bakla na svoji poti po Sloveniji ustavi tudi na otroškem oddelku URI Soča.

V letu 2024 nosimo olimpijske sanje ne le do Pariza, kjer se bodo 26. julija začele Igre XXXIII. olimpijade moderne dobe, začrtana je tudi natančna pot olimpijske bakle po Sloveniji. Na tej poti olimpijskih sanj se je 14. maja ustavila olimpijska bakla tudi na otroškem oddelku URI Soča. Z olimpijsko baklo se širijo vrednote olimpizma, bakla povezuje ljudi ter vliva našim športnikom in športnicam dodatno moč in energijo na olimpijskih igrah v Parizu.

Slovensko olimpijsko baklo so na otroški oddelek URI Soča spremljali letošnji ambasador Jani Klemenčič – olimpijec, veslač, dobitnik bronaste olimpijske kolajne na olimpijskih igrah v Barceloni 1992, Urška Žolnir Jugovar – olimpijska prvakinja v judu z OI v Londonu 2012, Miro Cerar – najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, saj je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, ter Tanja Cerkvenik – atletinja in paraolimpijka.

Učenci Bolnišnične šole so za sprejem slovenske bakle pripravili krajši program, vključno z željami, ki so jih pripravili za naše športnike na poletnih olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Parizu 2024.

Že same priprave na prihod bakle in pisanje želja našim športnikom je bilo za otroke na URI Soča nekaj posebnega. Razmišljati o tem, kaj nekoga osrečuje in kaj želi vrhunskim športnikom, ni tako preprosto. Vendar so ugotovili, da to, kar želimo sebi, želimo tudi drugim, tudi športnikom, ki se na svoji športni poti zelo trudijo. Vsem pa je skupno eno, da nikoli ne obupamo na poti do cilja.

MISLI IN ŽELJE NAŠIM OLIMPIJCEM

Sem Arda, star sem 8 let.
Zelo rad imam šport. Za gibanje uporabljam invalidski voziček. Najbolj sproščeno se počutim v vodi, zato tudi treniram plavanje.
Na plavanje hodim vsako sredo, na bazen Velenje, skupaj s spremljevalcem Mladenom. V vodi se najraje potapljam.
V vodi sem jaz gospodar vode, imam moč.
Takšen občutek moči želim tudi vsem športnikom na olimpijskih igrah, občutek, da ste vi gospodarji olimpijskih iger.

Sem Oskar in sem star 10 let.
Obožujem šport. Rad tečem, igram košarko, nogomet, kolesarim ter igram badminton.
Treniram košarko trikrat na teden po eno uro in pol. Doma imam koš in nanj zelo rad mečem. Pri timskih športih je zelo pomembno sodelovanje, ki je pot do zmage.
Podpiram geslo bolnišničnih olimpijskih iger KO SODELUJEMO, ZMAGUJEMO.
Vsem športnikom želim uspešne in zabavne olimpijske igre 2024.

Jaz sem Benjamin, star sem 10 let.
Moj najljubši šport je namizni tenis. Treniram dvakrat na teden po eno uro in pol. Igranje se mi ne zdi tako zahtevno, ker imam »ostro oko« in imam žogico ves čas pod nadzorom.
Namizni tenis treniram en mesec. Za igro me je navdušil delovni terapevt Lovro.
Slovenskim športnikom želim dobro igro na tekmah, da sodelujejo in drug drugega podpirajo.

Sem Anže. Star sem 10 let.
Moj najljubši šport je košarka. Igram tudi klavir, ki je trening prstov. Košarko igram zaradi veselja in druženja s prijatelji. Košarko tudi zelo rad spremljam preko televizije in včasih tudi v živo.
Naj bodo olimpijske igre predvsem za Slovenijo uspešne in naj se športniki potrudijo po svojih najboljših močeh.
Naj olimpijska bakla gori in prinaša mir svetu.

Sem Nuša in imam 12 let.
Na Soči sem že od oktobra 2023 zaradi poškodbe hrbtenice. Na terapijah se zelo trudim. Vztrajam v veliki želji po samostojnem gibanju.
Pred poškodbo sem veliko časa preživela zunaj s prijatelji. Skupaj smo rolkali.
Na 30. bolnišničnih olimpijskih igrah sem skupaj z Ivom Čarmanom nosila olimpijsko baklo. Bil je lep dogodek.

Misli in želje učencev Bolnišnične šole OŠ Ledina bodo slovenski udeleženci olimpijskih in paraolimpijskih iger prejeli ob prihodu v olimpijsko naselje. Čakale jih bodo kot dobrodošlica na posteljah.

 

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
maj 2024

30. bolnišnične olimpijske igre

Telovadnica na URI Soča je bila v sredo, 17. aprila 2024, pripravljena na velik športni dogodek – na 30. bolnišnične olimpijske igre.
Učenci Bolnišnične šole na URI Soča in drugošolci OŠ Ledina so skupaj v paru preizkušali svoje gibalne spretnosti in zmožnosti v igrah vožnja s kolesom ali z vozičkom, tobogan bovling (prilagojeno kegljanje) in curling (prilagojen za tekmovanje v dvorani). Vseh olimpijcev skupaj je bilo 47.
Pred začetkom iger so obiskovalci, starši, sorojenci, povabljeni gostje in ostali dobili medalje zahvale, da so se udeležili jubilejnih 30. bolnišničnih olimpijskih iger in da so vseh 30 let s svojim sodelovanjem, spoštovanjem, prijateljstvom, povezanostjo podpirali bolnišnične olimpijske igre.

Častna gostja 30. bolnišničnih olimpijskih iger je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je s slavnostnim govorom odprla jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre.
Sledila je bolnišnična olimpijska himna, ki so jo zapeli učenci 2. a razreda OŠ Ledina pod vodstvom razredničarke Natalije Rožnik.
V imenu vseh tekmovalcev 30. BOI je zaprisegel učenec Bolnišnične šole Urh, fair play prisego pa so izmenično brale učenke Bolnišnične šole in OŠ Ledina – Kaja, Klara in Ema.
Posebna čast, prižig olimpijskega ognja, je tokrat pripadla sedmošolki Bolnišnične šole Nuši in nekdanjemu smučarju tekaču Ivu Čarmanu.

Najprej je bila na vrsti igra vožnja s kolesom ali vozičkom, sledila je igra tobogan bovling, za konec pa so se naši mladi tekmovalci preizkusili v novi igri curling.

Po zaključku vsake igre je sledilo podeljevanje medalj. Ob zaključku tekmovanja pa so vsi tekmovalci, olimpijci, dobili priznanja in medalje zahvale za sodelovanje.
Mlade olimpijce so pri igrah vzpodbujali vrhunski slovenski športniki, ki so bili velika motivacija za mlade tekmovalce: Petra Majdič, Jakov Fak, Neja Filipič, Mateja Pintar Pustovrh, ter vrhunski parašportniki, ki so bili kot osnovnošolci tudi sami tekmovalci na bolnišničnih olimpijskih igrah: Robi Bojanec – parakošarkar, Gal Jakič – parasmučar, Jernej Slivnik – parasmučar in Lena Gabršček – odbojka sede.
Zaključne misli s čestitkami za sodelovanje vsem udeležencem je povzela Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Donator celostne podobe dogodka je bilo podjetje Span d.o.o. Slovenija. Še posebej se zahvaljujemo ge. Branki Kapš Klemenčič in g. Ivu Rojcu iz podjetja Span za ideje, pomoč in sodelovanje.

Ko sodelujemo, zmagujemo!

Fotografije: Vasja Miloš Jovanović

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2024

Bolnišnične olimpijske igre skozi čas

Razstava Bolnišnične olimpijske igre skozi čas bo na ogled od 25. 3. do 22. 4. 2024 na URI Soča.
Na njej boste spoznali razvoj bolnišničnih olimpijskih iger od leta 1992 pa vse do danes, leta 2024.
Spoznali boste tudi bolnišnično olimpijsko himno, katere refren se glasi:

»Bilo je nekoč,
je danes drugače,
imamo olimpijado,
v bolnici se skače.«

 

Tanja Babnik
marec 2024

Arty Party in 30. bolnišnične olimpijske igre

Ljudje smo počasna, zemeljska bitja. V fantaziji, domišljiji, skupaj z želvo, čebelo,
kitom … pa lahko zaplavamo, se potopimo ali pa preletavamo visoko nad svetom.

V sredo, 24. 1. 2024, so otroci na URI Soča, njihovi starši in vsi zaposleni na otroškem oddelku slikali živalski svet in se tako vživljali v skupen svet. Delavnica je potekala pod vodstvom podjetja Arty Party, s pomočjo donatorja Span EU.

Slikali in ustvarjali smo v petih skupinah na petih okroglih platnih. Najprej smo na njih ustvarili enostavna, barvna in sproščena ozadja – ocean, koralni greben, džunglo, cvetje, nebo z belimi oblački. Ko so bila ozadja narejena, je vsaka skupina nanje slikala različne živali oz. živalske skupine.
Živali, ki letijo in plavajo, nosijo s sabo sporočilo svobode, lahkotnosti, neomejenosti, fantazije.

Tako smo ustvarili pet slik, pet olimpijskih krogov, ki bodo predstavljali povezanost, moč, svobodo, prijateljstvo in spoštovanje na 30. bolnišničnih olimpijskih igrah, ki bodo v sredo, 17. 4. 2024, ob 14.00 v telovadnici URI Soča.
Slike bodo krasile hodnik otroškega oddelka. V tednu 30. bolnišničnih olimpijskih iger pa bodo tudi del razstave v URI Soča.

Fotografije: Arne Hodalič

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
februar 2024

 

Obstajam

Sem Amadej in nimam pojma, kaj bi rad v življenju počel. Večino časa porabim za totalno neumne reči. No, ne vsega časa. Saj znam biti tudi precej produktiven, če sem le pri volji. Pišem knjigo ali se pogovarjam z ljudmi. Zelo redko se zgodi, da sem tudi tri ure samo tiho. Skratka, običajno se sprašujem, kako naj obstajam in zakaj? No, itak vem, zakaj! Igram igrice, berem knjige itd. Glede na moje življenje se nima smisla pritoževati, ker tako ali tako živim veliko bolje, kot bi si kdo na prvi pogled mislil.

Sem najmlajši izmed šestih otrok, kar pomeni, da sem precej razvajen. To tudi sam opažam, pozabil pa sem, kdo mi je to rekel. Mislim, če vam povem, koliko konzol sem dobil, ne da bi mi bilo treba migniti s prstom! Glede tega imam srečo, za to sem zelo hvaležen. Zelo rad berem nekatere knjige, še posebej v angleščini, od Diary of a Wimpy Kid do The Witcher. Knjiga me mora zares pritegniti, da jo preberem v enem dnevu ali tednu. Kadar mi je dolgčas, lenarim, se velikokrat smejem ali pretegujem. Včasih izklopim možgane za vse, kar me ne zanima.

Moj najljubši letni čas je zima, ker obožujem sneg. Poletja nimam preveč rad, ker me zaradi vročine boli glava. Zdajle, ko to pišem, zunaj sneži in to mi je zelo všeč. Mojemu očetu pa ne preveč, za to ima tudi dober razlog. Naj še povem, da ni enostavno z avtom gaziti po snegu, saj sneži tudi doma in ne samo v Ljubljani. Ampak obstaja en problem; starši mi v takem vremenu ne dovolijo iti ven.

No, zdaj pa se mi zdi, da sem že dovolj napisal, pa še utrujen sem, ker je ura dvajset do devetih. Nasvidenje!

Amadej, 13 let

Moje pozitivno razpoloženje Taša, 7 let, Eva, 13 let

Počutim se lepo! Jaka, 7 let, Nina, 8 let, Sara, 7 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
januar 2024