Zaključna ekskurzija v Bohinj

Za učence Bolnišnične šole na URI Soča, ki so v tem šolskem letu bili dalj časa vključeni v rehabilitacijo in v učno delo v Bolnišnični šoli, smo ob koncu šolskega leta organizirali zaključno ekskurzijo.
Na ekskurzijo je odšlo 14 učencev. Za program, doživetja in spremstvo učencev je poskrbelo podjetje Span.eu, ki je skrbno načrtovalo vse aktivnosti ekskurzije.

Pred glavnim vhodom URI Soča je otroke pričakalo 10 zaposlenih podjetja Span.eu ter fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec. Vsakemu učencu je bil dodeljen spremljevalec iz podjetja Span, ki mu je bil v pomoč pri nameščanju na in z avtobusa, pri vožnji z vozičkom, gibanju ter vsak trenutek pripravljen na vsakršno pomoč, tudi na pogovor in humor niso pozabili.

Ob prihodu v Bohinj smo odšli najprej na ranč Mrcina. Na ranču so učenci doživeli pristen stik s konji in doživeli prve izkušnje jahanja. Vsi so zbrali pogum ter v spremstvu vodnika in ob pomoči sedla z ročajem na hrbtu islandskega konja odšli na krajši sprehod, kjer so doživeli lepote narave in jahanja.

Čisto v bližina ranča je Muzej bivalne kulture Oplenova hiša pod Studorjem. Naši učenci so spoznali vse prostore hiše, ki so opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov in so zanimiv prikaz bivalne kulture Bohinjcev v začetku 20. stoletja.

Po kosilu je sledila vožnja do Bohinjskega jezera. Z vožnjo na električni turistični ladji Triglavska roža smo doživeli Bohinjsko jezero, pogled na obrežje jezera in gore, ki obkrožajo jezero. Med vožnjo pa smo spoznali legendo o zmaju Jezerniku, ki prebiva na dnu jezera.

Pred slovesom od doživetij ekskurzije smo odšli še na sladoled Pod Skalco. Zadnje trenutke druženja smo namenili podelitvi pohval vsem učencem, ki so v tem šolskem letu dalj časa obiskovali Bolnišnično šolo in se trudili pridobiti nova znanja in veščine.

Naši učenci so v spomin na skupna doživetja pripravili za vsakega spremljevalca iz podjetja Span.eu mini zahvalo s posebnim sporočilom.

»Kaj je pomembnejše?«
je vprašal veliki panda,
»pot ali cilj?«
»SOPOTNIKI,«
je dejal majceni zmaj.

VTISI UČENCEV

Na ranču Mrcina sem se imela lepo. Vsi spremljevalci so bili zelo prijazni. Pomagali so mi, da sem šla na konja in jahala. Konji so bili zelo mirni in ubogljivi. Včasih je kakšen dvignil nogo, ko so mu nagajale muhe.

Bohinjsko jezero je zelo lepo, tam sem bila prvič. Tudi vožnja po jezeru mi je bila zelo všeč.

Vožnja iz Prekmurja je zelo dolga, zato upam, da bom imela ponovno priložnost obiskati Bohinj, ko bom na URI Soča.

Sara, 7 let

Sara na konju

Prvič sem doživel takšno dogodivščino. S konji smo jahali manjši krog. Zelo hitro je minilo. Na konju sem se počutil srečnega. Oplenova hiša je bila čisto drugačna od današnjih hiš.
Kuhinja je bila čisto črna, postelja je bila zelo majhna.
Na ladjici smo poslušali zgodbico o Jezerniku. Slišal sem njegovo šumenje na dnu jezera.
Na koncu sem se zahvalil svojemu spremljevalcu z zahvalo, ki sem jo sam naredil.

Max, 7 let (Mali jabolček)

Ranč in Triglavska roža

Fotografije:
Arne Hodalič in Katja Bidovec

junij 2023
Tanja Babnik

Zaljubljeni maj

V mesecu ljubezni so učenci pesniško in likovno ustvarjali. Nastali so resni pa tudi precej zabavni verzi, ki govorijo o tem, kako zelo pomembni so ljubezen, družina, medsebojni odnosi in zaupanje vase.

Ljubezen

Ljubezen je kot zima.
pride in gre,
kot neodkrita rima,
ki kima, pa se sploh ne rima.

Maj je en mesec.
Poln je ljubezni
in resno dolgočasnih
pocukranih pesmi.

Nisem Prešeren,
nisem Pavliha,
ampak vem, da
ljubezen v maju
v zraku niha.

Kolja, 11 let

Cvet

Razmišljam o ljubezni

Mesec maj spodbuja,
da ljubezen se v meni prebuja.
Pomladno drevo si zeleno-roza obleko nadene,
moje počutje od sreče požene.

Ljubezen pomeni, da je nekomu mar zate,
čeprav ne nosiš kravate
in vedno obut si v raztrgane copate.

Ljubezen je tudi, da nekdo skrbi zame,
saj vame verjame,
me vsak dan objame.

Ljubezen je moja družina.
Vedno mi paše njena bližina.
To je res prima!
Zapolnjena je vsaka praznina.

Ana Marija, 11 let

Cvetlično drevo

Ljubezen

Ljubezen je kot ptički,
ki se parijo,
ko se april preliva v maj.

In ko iz mraza začutimo toploto
in ko smo veseli, da sonce
nam polepša dan.

Ker če zunaj brije mraz,
začutimo, da nam dreveni obraz
in začutimo človeško toplino.

To je ljubezen,
ko se družina zbere za mizo
ali se trdno objame.

Anže, 9 let

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
maj 2023

29. bolnišnične olimpijske igre

Ko sodelujemo, zmagujemo!

Terasa otroškega oddelka na URI Soča je bila v sredo, 19. aprila 2023, pripravljena na športni dogodek, na 29. bolnišnične olimpijske igre.
Otroci tekmovalci so svoje gibalne spretnosti in zmožnosti preizkušali v vožnji s kolesom ali vozičkom, v tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in pikadu.
Pred začetkom iger sta se dvanajstim tekmovalcem in njihovim staršem pridružila vrhunska slovenska športnika, Cene Prevc in Lena Gabršček, ki sta bila velika motivacija za tekmovalce.
Najprej smo vsi skupaj zapeli bolnišnično olimpijsko himno Pred davnimi časi.
Sledil je prižig olimpijskega ognja. Ta čast je po žrebu pripadla Jonu, pri tem sta mu pomagala Cene in Lena.

Lena, Jon in Cene

Na vrsti je bila prva igra, tobogan bowling. Cene je otvoril prvo igro. Predvidevali smo, da bo z mirno roko usmeril cev v keglje in bo v treh poskusih podrl vseh 10 kegljev, vendar temu ni bilo tako. Veliko tekmovalcev je podrlo več kegljev kot on in na to so bili naši mladi športniki zelo ponosni. Vsi tekmovalci so k igri pristopili z nasmeškom, saj sta jim pri tem pomagala Cene in Lena. Bila sta vrhunska motivatorja.

Sledila je igra pikado. To igro je otvorila Lena. Ni ji uspelo zadeti 200 pik. Priznala je, da je pikado zahtevnejša športna disciplina kot odbojka sede.

Kolesarji in vozičkarji so že čakali na poligon, ki je bil kar zahteven. Imel je majhno vzpetino in seveda potem tudi majhen spust. Med stožci je bilo potrebno vijugati, kar je zahtevalo od kolesarjev in vozičkarjev veliko spretnosti.
Lena, ki se je prvič peljala s prilagojenim kolesom, je priznala, da je vožnja zelo zahtevna. Naši mladi kolesarji pa so dokazali, da je kolesarjenje za njih izziv in užitek. S kolesom so zelo mobilni in hitri, kar jim veliko pomeni.

Vsi mladi športniki so za sodelovanje na igrah prejeli priznanja in darila, tudi Cene in Lena. Igre so bile srčne in srečne za vse nas. Naši olimpijci so bili ponosni nase in na svoje športne dosežke. Ta dan je prinesel veliko sreče, zadovoljstva in novih moči za vse nadaljnje življenjske izzive.

Skupna fotografija

Olimpijci iz Bolnišnične šole na URI Soča so o igrah razmišljali tako:

Igral sem tobogan bowling, pikado in se vozil s kolesom.
Pri tobogan bowlingu me je spodbujal Cene Prevc. Cene je bil zelo zabaven. Podaril mi je tudi kartico s podpisom in še eno za mojega brata.
Pri pikadu sem zadel 200 in 100 točk. Bil sem srečen. Ob vožnji s kolesom me je spremljala igralka sedeče odbojke Lena Gabršček. Lena je bila zelo prijazna. Ob zaključku mi je podelila priznanje.
Na igrah mi je bilo najbolj všeč, da sem lahko prižgal olimpijski ogenj.
Jon, 14 let

Igral sem tobogan bowling in pikado. Pri tobogan bowlingu mi je pomagal skakalec Cene Prevc. Pri pikadu pa odbojkarica Lena Gabršček. Zadel sem dvesto točk. Vsi so mi ploskali. Bil sem vesel. S kolesom sem se vozil po poligonu med ovirami.
Na igrah je bil tudi moj brat, ki je bil tudi zelo vesel. Mama pa je vse fotografirala in za naju navijala.
Dobil sem darilo in priznanje. Bilo je super.
Amadej, 15 let

Igro tobogan bowling sem že poznala. Podrla sem tri keglje. Pri pikadu sem zadela dvakrat po sto točk. Poligon z ovirami sem prehodila peš. Na to sem zelo ponosna.
Na igrah sem spoznala skakalca Ceneta Prevca in igralko sedeče odbojke Leno Gabršček. Med nas sta prinesla veselje. Zabavala sta nas in spodbujala.
Ana Marija, 11 let

Najbolj sem bila ponosna na igro pikado in vožnjo s kolesom. Pri pikadu sem zadela 50 in 100 točk. Pri vožnji s kolesom sem brez težav vijugala med ovirami. Na igre me bo spominjalo priznanje, ki sem ga prejela, darilo in obisk športnikov: Ceneta in Lene.
Klara, 7 let

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2023

Hvala ti, mama!

Ob materinskem dnevu so učenci svojim mamam napisali krajše sestavke v obliki zahvale in jih dopolnili z likovno ustvarjalnostjo.

Hvala ti, mami,
da me spodbujaš,
mi vlivaš samozavest
in me imaš rada.
Hvala ti, da ti lahko zaupam
in da ti zaupaš meni.

Tvoj sin Benjamin

Benjamin, 9 let

Hvala ti, mami,
ker skrbiš zame in me imaš rada.
Zelo mi pomagaš, da sem uspešen.
Hvala ti, mami,
ker me objameš, kadar mi je hudo.

Arda

Arda, 7 let

Hvala ti, mami,
za vse, kar si mi ponudila in dala.
Hvala ti, mami,
za vse stvari, ki si me jih naučila.

Lija

Lija, 10 let

Ti si moja najboljša mami.
Vedno mi stojiš ob strani,
vedno se razumeva.
Rada te imam.

Tvoja Vanesa

Vanesa, 11 let

Draga mami!
Vedno si mi stala ob strani.
Hvala ti!
Rada te imam.

Tvoja Ana Marija

Ana Marija 11, let

Draga mami!
Hvala ti,
da se lahko igram zunaj.
Rad te imam.

Tvoj Muhamed

Muhamed, 10 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
marec 2023

Ogled razstave Od blizu

Učenci Bolnišnične šole na URI Soča so v počastitev slovenskega kulturnega praznika obiskali Moderno galerijo. Ogledali so si razstavo Od blizu – Ohranjanje, varovanje in restavriranje del moderne in sodobne umetnosti.

Lahko bi rekli, da je to že tradicionalen obisk Moderne galerije v mesecu februarju, s katerim želimo našim učencem, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije, približati kulturo in umetnost v prestolnici Slovenije.

V Moderni galeriji nas vedno sprejmejo »odprtih rok«. Kustusinja Lucija Cvetković je za naše učence velika motivatorka za umetnost, saj zna različne umetniške vsebine približati in predstaviti učencem na zelo prijeten in njim razumljiv način.

Lucija Cvetković je našim učencem zelo približala pojme s področja likovne umetnosti: restavratorstvo, konzervatorstvo. Omogočeno jim je bilo, da so umetniška dela doživeli preko tipa, sluha in vonja. Tovrstno doživetje razstave je bilo za vse naše učence prva tovrstna izkušnja, ki jih je vse navdušila.

Od blizu so spoznavali umetniška dela Božidarja Jakca in Gabrijela Stupice in z vsemi čutili doživeli nastajanje teh umetniških del.

David, Klea, Jerneja, Naia in Lucija so preko tipa spoznavali umetniška dela.

Učenci so spoznavali različne načine slikarjevih izražanj doživljanja življenja, sebe in sveta okoli sebe ter raznolike tehnike le-tega.

Tipali smo drevo in ovce.

Učenci so na razstavi aktivno opazovali, poslušali in sodelovali.

Po ogledu razstave so se učenci tudi sami preizkusili v likovnem ustvarjanju, svoja doživetja sveta so izrazili na zelo različne načine.
Motivacija za ustvarjanje je bila zelo velika in vsi učenci so bili ponosni na svoja umetniška dela.

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2023

Naša zdravnica Hermina

Pri naši Hermini vse štima,
ker zdravnica res je fina,
saj vedno le ne kima
in do nas zadržkov nima.

Nasmeh na obrazu pogosto jo spremlja,
srčnosti in znanja ima veliko njena bela halja,
bila je včasih tudi stroga in resna,
vendar kljub temu ljubeča in nadvse nežna.

Hermina spisala številne otroške
in druge je zgodbe,
katerih uvod bile so nezgode in poškodbe,
težke bolezni in druge tegobe.

Naša zdravnica je dobro poslušala,
otroke in starše po duši trepljala,
sodelavcem je širila krila,
da vsaka zgodba srečen epilog je dobila.

Zgodbe so imele napete trenutke,
dobre in srčne občutke,
nove zamisli, ideje so se iskrile,
ko so rešitve se prebudile.

Zgodba o marjetici ostaja,
nas bogati in hrabri,
z nami Hermina ostaja vse dni,
čeprav v pokoj hiti.

Hvala za vse lepe skupne trenutke,
prijazne in srčne besede,
tudi za tiste stroge poglede,
ki so nam sledili in nas bodrili.

Draga naša zdravnica Hermina, hvala za vse!

S hvaležnostjo in spoštovanjem
otroci, starši in sodelavci otroškega oddelka URI Soča in Bolnišnične šole

Svobodno srce, Eva, 12 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
januar 2023