Naša zdravnica Hermina

Pri naši Hermini vse štima,
ker zdravnica res je fina,
saj vedno le ne kima
in do nas zadržkov nima.

Nasmeh na obrazu pogosto jo spremlja,
srčnosti in znanja ima veliko njena bela halja,
bila je včasih tudi stroga in resna,
vendar kljub temu ljubeča in nadvse nežna.

Hermina spisala številne otroške
in druge je zgodbe,
katerih uvod bile so nezgode in poškodbe,
težke bolezni in druge tegobe.

Naša zdravnica je dobro poslušala,
otroke in starše po duši trepljala,
sodelavcem je širila krila,
da vsaka zgodba srečen epilog je dobila.

Zgodbe so imele napete trenutke,
dobre in srčne občutke,
nove zamisli, ideje so se iskrile,
ko so rešitve se prebudile.

Zgodba o marjetici ostaja,
nas bogati in hrabri,
z nami Hermina ostaja vse dni,
čeprav v pokoj hiti.

Hvala za vse lepe skupne trenutke,
prijazne in srčne besede,
tudi za tiste stroge poglede,
ki so nam sledili in nas bodrili.

Draga naša zdravnica Hermina, hvala za vse!

S hvaležnostjo in spoštovanjem
otroci, starši in sodelavci otroškega oddelka URI Soča in Bolnišnične šole

Svobodno srce, Eva, 12 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
januar 2023

Družina in prazniki

Kaj je bližina?

»Bližina je, da si ob nekom, blizu nekoga, ki te ima rad.« Arda,7 let

»Da je nekdo zraven mene. Srečen sem, ko je v moji bližini kuža Emet.« David, 7 let

»Da ti nekdo stoji ob strani v težkih trenutkih.« Ana Marija, 11 let

»Da te nekdo poboža.« Klea, 8 let

»Besedna spodbuda in razumevanje.« Jerneja, 14 let

Kaj je družina?

»Sreča.« Arda, 7 let

»Družina mi pomeni vse.« David, 7 let

»Družina je skupina ljudi, ki imajo enak DNK.« Ana Marija, 11 let

»Družina so mama, oče, dedek, brat, sestra in jaz.« Klea, 8 let

»Skupnost, povezanost in podpora.« Jerneja, 14 let

Kaj so prazniki?

»Prazniki so, da praznuješ z družino. Skupaj okrasimo jelko in se imamo lepo.« Arda, 7 let

»Druženje s sorodniki.« David, 7 let

»Prazniki so posebni trenutki, ki nas še posebej zbližujejo.« Ana Marija, 11 let

»Prazniki so čas za počitek.« Klea, 8 let

»Praznovanje in druženje z bližnjimi.« Jerneja, 14 let

 

Voščilo

 »Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.

Obogati tistega, ki mu je namenjen, in ne osiromaši

tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek,

a spomin nanj lahko ostane za vedno.«

(Tone Pavček)

 

V letu 2023 vam želimo veliko nasmehov.

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
december 2022

Na knjižnem sejmu tudi naši nadobudni bralci

Nekatere knjige je treba samo poskusiti,
druge pogoltniti,
nekaj pa je tudi takih,
ki jih je treba žvečiti in prebaviti.
(Francis Bacon, Eseji o izobrazbi)

V želji po spodbujanju veselja do branja so učenci Bolnišnične šole z Uri Soča obiskali 38. Slovenski knjižni sejem. Po dveh letih zgolj spletnega delovanja se je največji knjižni sejem ponovno vrnil prenovljen, v živo, tokrat tudi na Gospodarsko razstavišče.
V Bolnišnični šoli vzpodbujamo različne oblike branja in bralnih zmožnosti, saj je branje temelj jezikovnih sporazumevalnih dejavnosti. Pri branju ima zelo veliko vlogo motivacija, ki vpliva na to, ali bo učenec samostojno, iz notranje želje, posegel po različnih vrstah literature. Ena izmed motivacijskih oblik branja znotraj bolnišničnih zidov pa je tudi Robinzonova bralna značka. Z učenci se skupaj z Robinzonom odpravimo na otok, kjer se po svojih najboljših močeh trudimo z njimi brati in pisati, za prebrane knjige pa učenci prejmejo tudi posebno priznanje; to je Robinzonovo bralno značko.
Obisk knjižnega sejma je bil velik motivacijski dejavnik za spoznavanje različne otroške literature. Z velikim pričakovanjem smo se z Uri Soča odpravili na Gospodarsko razstavišče in se prepustili brskanju po knjižnih straneh. Čeprav je bil deževen novembrski dan, nas to ni motilo. Nekaj dežnih kapljic nas je le še dodatno prebudilo in motivacija za ogled knjižnega sejma je bila velika.
Na sejmu so učenci prelistavali različne knjige, predvsem slikanice, navdušeni so bili tudi nad stripi. Nekateri so jih s svojimi prihranki kupili, da jih bodo lahko skupaj s svojimi učiteljicami in starši tudi prebirali.

Sabina Andlovic, Tanja Babnik
november 2022

 

Kulturna dediščina arhitekta Jožeta Plečnika

»Ako ne najdemo v življenju vrat lepote,
ne bomo nikoli prestopili praga lepote večnosti.«
(Jože Plečnik)

Leto 2022 je Plečnikovo leto, leto našega največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Učenci Bolnišnične šole otroškega oddelka URI-Soča so kulturni dan z naslovom Kulturna dediščina doživeli v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so si ogledali vodeno razstavo z naslovom PLEČNIK: METROPOLA, KRAJ, VRT.
Ambientalna postavitev razstave je organizirana okrog treh prispodob (metropola, kraj, vrt), ki so hkrati prispodobe za različna razumevanja sveta in načine bivanja v njem.

Marko, Oskar, Ian, Urban in Naja na ogledu razstave METROPOLA, KRAJ, VRT.

Razstava, s katero Mestni muzej v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, UL ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje obeležuje 150. obletnico arhitektovega rojstva, predstavlja Plečnikove uresničene in neuresničene projekte, zapise, intimne skice, načrte, risbe, makete, kipce – med njimi nekateri še niso bili predstavljeni širši javnosti.

Urban in Ian si z zanimanjem ogledujeta različne skice, risbe …

Na razstavi smo si ogledali tudi nekaj Plečnikovih neuresničenih velikomestnih projektov, ki bi za vedno spremenili podobo današnje prestolnice. Med njimi je bila Katedrala svobode, izvirno zasnovana stavba slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.

Nerealizirana Katedrala svobode

Arhitektovo ustvarjanje obeležujejo različni predmeti, ki so na ogled. Otroke je navdušila njegova delovna miza z različnimi delovnimi in lesenimi predmeti, med njimi so tudi njegovi stoli.

Delovna miza Jožeta Plečnika

Razstavo odlikujejo družinski interaktivi. Otroci so raziskovali raznolike materiale, ki jih je Plečnik uporabljal pri svojem snovanju.
Zelo jih je navdušilo ustvarjanje pod veliko piramido. V kinetičnem pesku so iz geometrijskih teles ustvarili geometrijsko mesto.

Urban je ustvaril geometrijsko mesto.

Naja je skicirala svoje mesto.

Naši učenci so bili navdušeni nad razstavo, najbolj pa nad svojim ustvarjanjem.
Ob zaključku ogleda smo odšli še na krajši sprehod po mestu, kjer smo si ogledali pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
oktober 2022

Sočutje je…

V septembru smo z učenci na URI-Soča razmišljali o sočutju. Se pogovarjali o
prepoznavanju doživljanja lastnih občutij ter vplivu občutij drugih na nas in naše vedenje. Učenci so sočutje likovno upodobili s pastelno tehniko in zapisali svoje misli o sočutju.

Na povabilo LIONS kluba Bled Golf bodo nekateri učenci s svojimi likovnimi izdelki sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru, ki letos nosi naslov Naj te vodi sočutje.

Sočutje je to, da občutim čustva drugih. Z drugimi občutim lahko veselje, žalost, jezo, razburjenje, razočaranje, hvaležnost, prijetnost.
Ko je prijatelju hudo ali težko, ga pomirim, da bi bil dobre volje.
Prijatelju govorim spodbudne besede, ga ne obsojam. Prijatelj mi ob tem izrazi hvaležnost.
Ob nesreči, ki sem jo doživela, je bila prijateljica sočutna do mene. Ves čas me je spodbujala. Skupaj sva se pogovarjali o trenutku, ko se je nesreča zgodila, saj je bila takrat z menoj. Nisva se obsojali. Ostali sva prijateljici, ki si sočutno pomagata.
Irena, 14 let

V trenutku spodbude, Irena, 14 let

Sočutje je čutenje z drugimi in do drugih. Sočutje občutim, ko mi je hudo, ko slišim žalostne zgodbe ali ko sem vesela in srečna z drugimi.
Moja slika sočutja z naslovom Srčni univerzum predstavlja ljubezen in zaupanje do drugih.
Naja, 12 let

Srčni univerzum, Naja, 12 let

Svet sočutja, Urban, 10 let

Sočutje je, da si prijazen drug do drugega. Sočutje do sveta je, da skrbiš za naravo in čisto okolje.
Urh, 11 let

Srce, Ian, 10 let

Sočutje nima meja, Manca, 10 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
september 2022

 

Skupno spoznavanje živali v Živalskem vrtu Ljubljana

Učenci Bolnišnične šole na URI-Soča so komaj čakali torkovega popoldneva, ko so odšli na ogled ljubljanskega živalskega vrta.
Na ogled je odšlo kar 12 otrok, ki obiskujejo Bolnišnično šolo in bolnišnični vrtec. Za program, doživetja in spremstvo otrok pa je poskrbelo podjetje Span.eu, ki je skrbno načrtovalo voden ogled živalskega vrta.

Pred živalskim vrtom je otroke pričakalo 12 zaposlenih podjetja Span.eu ter fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec. Vsakemu otroku je bil dodeljen spremljevalec iz podjetja Span, ki mu je bil v pomoč pri gibanju in vožnji z vozičkom ter vsak trenutek pripravljen odgovoriti na vprašanja o živalih, ki so jih zanimala, ali na pogovor.
Zelo od blizu smo spoznali značilnosti in posebnosti morskega prašička, grlice in tenreka.

Branka, Ana, Sergej in Mojca opazujejo in s previdnostjo božajo morskega prašička.

V vsej svoji belini je bila zelo zanimiva albino grlica, ki je z malo previdnosti, vendar pogumno, stopila na otroško roko in po prstih stopala kot po lestvi.

Grlica na roki Ane in Sergeja.

Nazadnje pa je vodič napovedal zelo skrivnostno žival, žival, ki je sorodnik slona. Pričakovali smo nekaj ogromnega, velikega, vendar … Ana, ki je veliko vedela o živalih, je takoj vedela odgovor. To je tenrek, mala žival, ki je podobna ježu.
Na videz je res podobna ježu, nekoliko manjša, svetlejše barve in njegove bodice ne bodejo. Je to res sorodnik slona?

Jaka boža tenreka, ki čisto nič ne bode, ko ga božaš, in ni čisto nič podoben slonu.

Nato smo odšli še na ogled ostalih prebivalcev vrta.

Dlje časa smo se ustavili pri morskih levih, ki sta nas z zamahi plavuti pozdravljala in naredila mini podvodno plavalno predstavo.

Eleganca plavanja, ki nas je navdušila.

Z  naježeno, stražarsko držo so nas pričakale surikate. Ko so videle, da so na varnem, so se sprostile in prihajale k ograji, da so se nam pokazale čisto od blizu.

Velika družina surikat.

Na ogled so se postavile tudi ostale živali. Nekatere živali smo videli prvič in zato smo bili nad njihovim videzom in posebnostmi navdušeni.

Čas je zelo hitro minil. Ogled, spoznavanje živali in pogovor z našimi spremljevalci so bili zelo prijetni in nadvse zanimivi.

Ob našem slovesu so nam zaposleni iz podjetja Span.eu v spomin na naše druženje poklonili kape in odeje za piknik. Tudi na sladka razvajanja niso pozabili.

Naši učenci so v spomin na skupna doživetja pripravili za vsakega spremljevalca kamenček sreče s posebnimi željami.
Vsem svojim spremljevalcem iz podjetja Span.eu so naslednji dan napisali tudi zahvalo.

Spomin na naše skupno druženje.

Ljubljana, 1. 6. 2022

Dragi naši spremljevalci!

Hvala, da ste nas povabili v živalski vrt. Veseli smo, da smo spoznali veliko živali. Zelo lepo ste nas sprejeli in pospremili skozi spoznavanje živali. Z vami smo se počutili zelo lepo sprejeti in veseli.

Skupaj smo preživeli čudovito popoldne. Za nas je bila to zelo prijetna izkušnja. Srečni smo, da smo bili z vami v živalskem vrtu in da ste vi bili naši spremljevalci.

Hvala za lepa in uporabna darila, zavarovani bomo pred soncem in vlažno travo ter mokrimi kamenčki. Upamo, da ste tudi vi z našimi darili zadovoljni. Niso tako uporabna, so pa iz srca in to najbolj šteje.

»Ivo je moj najboljši prijatelj. Ivo, hvala, da si bil z mano.« Nik

»Hvala, Tomaž, da si me pazil in vozil.« Domen

»Branka, hvala, da si se z mano pogovarjala. Hvala, da si mi pomagala pri odgovorih pri tenreku.« Ana

»Hvala, Mojca, da si me fotografirala in se pogovarjala z mano. Skupaj sva spoznala veliko drugih živali. Hvala za zelo lepo sporočilo, ki mi daje veliko spodbude.« Sergej

»Hvala, Anže, da si bil moj spremljevalec. Bilo je super, pa tudi tvoje ideje o hrani za živali so bile zelo smešne. Super sva se imela in z veseljem bi se še kdaj srečal s tabo.« Jaka

»Hvala, Predrag, da si me pozorno poslušal. Tvoji nasveti so bili zelo hecni, ob tem sem se zabavala.« Julia

»Matej, hvala za pomoč pri premagovanju ovir na izletu v ZOO Ljubljana. Prvič po desetih mesecih sem šla z družbo »ven«. To sem pogrešala. Bilo mi je zelo lepo.« Marija

»Blaž, hvala, ker si bil prijazen.« Anja

»Maks, hvala, da si me vozil in da si bil moj spremljevalec. Res hvala.« Maks

»Matej, hvala, ker si bil prijazen.« Goja

»Rada bi ti poslala poljubček in rada te imam.« Pavla

»Arne in Katja, vajina fotoaparata sta ogromnaaa. Sedaj vem, zakaj delata tako lepe fotke.« Sergej

 

»Če v nekaj verjamemo in si močno želimo,
zagotovo to s časom tudi dobimo.
Življenje nasuje na pot nam stvari,
vse prav se izide z dobroto ljudi.

Zato zaupajmo vase in v nove čase,
v nove trenutke in v nove dni,
novo upanje naj nove želje budi.«

(Ksenija Kolar Švarc: O kamenčku, ki je hotel postati oblak)

Otroci URI-Soča

Fotografije:
Arne Hodalič in Katja Bidovec

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
junij 2022