Ta veseli dan kulture

Danes je poseben dan, saj vsako leto 3. decembra obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. Na ta dan mnoge kulturne institucije, muzeji in galerije na široko odpro svoja vrata vsem ljubiteljem umetnosti.

Dan zazveni praznično. Spominjamo se življenjske poti in vrhunskega literarnega opusa pesnika Franceta Prešerna, v roke vzamemo zbirko Poezije, si ogledamo film o njegovem življenju in delu, morda se odpravimo celo na potep v Vrbo na Gorenjskem, kjer si lahko pobliže ogledamo pesnikovo rojstno hišo in v okrilju tamkajšnjih zidov zavonjamo tudi duh nekega zdaj že davnega časa.

Dnevi v naši Bolnišnični šoli pa so sleherni dan naravnani kulturno. Te decembrske dni, ko že slutimo bližajoči se praznični čas, izdelujemo božično-novoletne voščilnice in snujemo srčna voščila. Vsak dan je kulturno tudi pri pouku slovenščine,  radi beremo zgodbe in prebiramo poezijo; med le-to se vračamo k verzom, ki slehernega posameznika poučijo, naj ocenjuje samo in le tisto delo, na katerega se sam najbolje spozna. Vas te besede na koga spominjajo? Da, prav ste imeli tisti, ki vas je misel znova popeljala k Francetu Prešernu, zato naj danes v spomin nanj objavimo sonet Apel in čevljar.

 

Apel podobo na ogled postavi,

ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,

zad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo

neumno, kaj umetni od nje pravi.

 

Pred njo s kopiti čevljarček se ustavi;

ker ogleduje smolec obuvalo,

jermenov meni, da ima premalo;

kar on očita, koj Apel popravi.

 

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,

namest’ da bi šel dalj po svoji poti,

ker čevlji so pogodu, mč se loti;

 

zavrne ga obraznik imenitni

in tebe z njim, kdor nap’čen si očitar,

rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«

 

Manja Žugman