Obeležujemo in praznujemo

Spoštovani,

preden se srečamo na 30. BOI, naj vas lepo povabimo na sprehod po razstavi Bolnišnične olimpijske igre skozi čas, ki bo na ogled od 25. marca do 22. aprila 2024, na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.

Kolektiv bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina

Pišemo dobre zgodbe

V mesecu marcu nam je gospa Katarina Hafner z INŠTITUTA ZLATA PENTLJICA, otroci z rakom, podarila triinšestdeset knjižnih naslovov, da bodo otroci in mladostniki, ki dneve preživljajo v bolnišnici, lahko v prostem času brali.

Poslanstvo inštituta je, da otroci in mladostniki, ki so v svojem otroštvu zboleli za rakom in ga tudi premagali, o svojem poteku bolezni, od začetkov do ozdravitve, ozaveščajo svoje vrstnike in širšo javnost, prav tako se družijo in si z raznolikimi nasveti med seboj pomagajo.

Marsikateri otrok, ki se znajde znotraj bolnišničnih zidov, ima tudi posebno šolo – to je Bolnišnično šolo, ki je na začetku zdravljenja in šolanja v bolnišnici morda še ne(po)znana, potem pa se velikokrat zgodi, da učencu v bolnišnici pouk tako prirase k srcu, da se mu je spet težko vrniti nazaj v matično šolo. A ni kaj, naše poti vodijo le naprej, tako v matično šolo kot tudi med vrstnike, sošolce in prijatelje. V življenje.

Zahvaljujemo se INŠTITUTU ZLATA PENTLJICA za naklonjenost, razvedrilo in druženje, da otroci ne bodo prikrajšani za prijetna doživetja, ki nam jih lahko bogato podarjajo (tudi) knjige.

Manja Žugman

Umetnina meseca februarja 2024

Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.

Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.

Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.

 

Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.

Dorotejina Prva iskra dneva II.

 

S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.

Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«

 

Tina Žvab
februar 2024

 

Pustovanje malo drugače

V bolnišničnih šolskih oddelkih smo se na današnji pustni torek, 13. februarja 2024, znašli med zimo in pomladjo. Čeprav je v naši mali kliniki običajno tako, da so otroci in mladostniki v svojih sobah in posteljah, so se danes pa vendarle lahko nekateri izmed njih skupaj z učiteljicami sprehodili tudi naokrog po hodnikih. Od daleč jih je bilo slišati, saj je bolnišnične prostore napolnil smeh, z otroških obrazov pa je bilo razbrati eno samo veselje. Otroci, učitelji in zdravstveno osebje so se pridno maskirali v najrazličnejše maškare, ki so si jih večinoma izdelali sami. Najljubše so jim bile podobe živali. Na nekaterih oddelkih so celo zavihali rokave in se lotili peke, zatorej je ob času kosila zadišalo še po slastnih flancatih. Mmm, pa dober tek.

Manja Žugman

 

Poseben obisk

V torek, 6. 2. 2024, je v sklopu kulturnega dne v najboljši razred prišel na obisk prav poseben gost, Žiga X Gombač.
Žiga je mladinski pisatelj, ki s svojim posebnim čarom, nasmehom in navdušenjem pričara posebno doživetje. In to smo doživeli tudi mi.
Ob prihodu smo pisatelja najprej navdušili tako, da smo mu predstavili našo malo knjižnico, bralne čebelnjake, v katere zbiramo štampiljke za prebrane knjige, in bolnišnično bralno značko – Robinsonovo bralno značko, katere ni poznal. Ob našem pripovedovanju so mu oči kar zažarele in zdelo se je, da komaj čaka, da nam še sam predstavi svet pisatelja.
Ob pripovedovanju njegovih zgodb smo na trenutke odpotovali v svet domišljije, na trenutke pa smo spoznali svet drugačnosti, svet sprejemanja in sodelovanja ter svet predsodkov, ki nam otežujejo življenje. Vse to se plete v glavah pisateljev, ki svoje misli in ideje prelivajo na papir čez dan ali ponoči, da lahko bralci odpotujemo v svoje dežele, kjer najdemo vsemogoče.
In v vsej tej čarobnosti se je tudi pri nas čutilo in opazilo, da so se naši učenci našli, počutili so se sprejeti, takšni kot so, in to so pisatelju ob zaključku srečanja v zahvalo tudi sporočili: »Žiga, dobrodošli kadarkoli!«

Nežka Dakskobler Markoč

 

Umetnost na obisku

Pred dnevi smo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina uresničili kulturni dan Umetnost na obisku. Učenci in dijaki so se na raznolike načine predajali kulturnim vsebinam. Obiskala nas je slikarka in ilustratorka Laura Ličer, ki je z mladimi ustvarila nadvse zaupen odnos, v našo sredino pa je vnesla pravo umetniško vzdušje. Pripovedovala nam je o svojem življenju in ustvarjanju. Uživali smo ob razlaganju umetniških podob – Laurinega bitjastovzorčastega sveta. Mladi so spoznavali tehnike slikanja, knjižne ilustracije in mačji tarok.

Ilustratorka Laura Ličer

 

Ustvarjanje otroških rok v Bolnišnični šoli

 

S svojim obiskom nas je počastil tudi pisatelj Tone Partljič, ki se je druženja z otroki in mladostniki nadvse veselil. Gostovanje je prineslo obilo radosti in smeha. Pozorno smo lahko prisluhnili pisateljevim anekdotam in dogodivščinam njegovega Domna. Pisatelju so otroci postavljali veliko najrazličnejših vprašanj in poizvedovali o njegovem življenju in delu. Na koncu so se preizkusili še v igralskih veščinah. Uprizorili so izseke različnih pravljic, gledalci pa smo morali uganiti njihove naslove. 

Tone Patrljič z učiteljicami iz Bolnišnične šole

Na koncu smo pisatelju v spomin izročili otroško risbo, umetnost na obisku pa smo s pomočjo objektiva skrbno spravili v arhiv naše šole.   

Manja Žugman