Avtor: Metoda Leban | Jun 11, 2024 | Nerazvrščeno
V petek, 7. junija 2024, so nas na bolnišničnem oddelku C1 (kirurgija) z OŠ Ledina obiskale učiteljica matematike, tehnike in tehnologije, Nina Hvala Klančič, in štiri učenke 7. razreda, Ivona, Tija Maša in Tijana, v okviru projekta Modri stol – nekdo misli nate.
Na oddelku je bilo sicer kar nekaj šoloobveznih otrok, vendar sta se nam v igralnici uspeli pridružiti le dve učenki, in sicer šestošolki Nika in Tina, prisotni pa sta bili tudi Nikina mama in oddelčna fizioterapevtka Tina.
Učenke OŠ Ledina so s seboj prinesle dve modri pručki, ki so jih dekleta ob pogovoru poslikala s čudovitimi motivi, navdih zanje pa je bil seveda pogovor, ki pa ni bil prav nič lahkotne narave, ampak čudovito pomenljiv, iskren in na nek način potreben vsem nam, prav zato pa se nam je dogodek na nek neopisljiv način vtisnil v srce in smo zanj prav vsi hvaležni.
Dogodek je bil izpeljan v duhu svojega imena in namena – Modri stol – nekdo misli nate – in se povsem strinjamo z mislijo, ki jo je v prispevku o dogodku zapisala mentorica dogodka Nina Hvala Klančič – Skupaj smo drug drugemu v oporo (prispevek: http://www.o-ledina.si/novice/1701).
Urška Grum
Avtor: Tina Žvab | Jun 2, 2024 | Nerazvrščeno
Dragi naši utrinkarji, prijatelji, sopotniki,
naj vas ob koncu šolskega leta povabimo k prebiranju pisane besede in občudovanju likovnega ustvarjanja. V bolnišničnem šolskem časopisu se boste lahko sprehajali med frazemi, popotovali skozi haikuje, pesmi z akrostihi, likovne pesmi in podobno.
V bolnišnični šoli prisegamo na rano uro – zlato uro in hitro v septembru smo bili zavihali rokave, zato nas v juniju novica o svežih in bogatih Utrinkih vsekakor ni doletela kot strela z jasnega 🙂
Vabljeni v literarni in likovni domišljijski svet!
Manja Žugman
Avtor: Metoda Leban | Mar 5, 2024 | Nerazvrščeno
V mesecu marcu nam je gospa Katarina Hafner z INŠTITUTA ZLATA PENTLJICA, otroci z rakom, podarila triinšestdeset knjižnih naslovov, da bodo otroci in mladostniki, ki dneve preživljajo v bolnišnici, lahko v prostem času brali.
Poslanstvo inštituta je, da otroci in mladostniki, ki so v svojem otroštvu zboleli za rakom in ga tudi premagali, o svojem poteku bolezni, od začetkov do ozdravitve, ozaveščajo svoje vrstnike in širšo javnost, prav tako se družijo in si z raznolikimi nasveti med seboj pomagajo.
Marsikateri otrok, ki se znajde znotraj bolnišničnih zidov, ima tudi posebno šolo – to je Bolnišnično šolo, ki je na začetku zdravljenja in šolanja v bolnišnici morda še ne(po)znana, potem pa se velikokrat zgodi, da učencu v bolnišnici pouk tako prirase k srcu, da se mu je spet težko vrniti nazaj v matično šolo. A ni kaj, naše poti vodijo le naprej, tako v matično šolo kot tudi med vrstnike, sošolce in prijatelje. V življenje.
Zahvaljujemo se INŠTITUTU ZLATA PENTLJICA za naklonjenost, razvedrilo in druženje, da otroci ne bodo prikrajšani za prijetna doživetja, ki nam jih lahko bogato podarjajo (tudi) knjige.
Manja Žugman
Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2024 | Nerazvrščeno, Oddelki, Žogice nogice
Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.
Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.
Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.
Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.
Dorotejina Prva iskra dneva II.
S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.
Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«
Tina Žvab
februar 2024
Avtor: Metoda Leban | Feb 13, 2024 | Nerazvrščeno
V bolnišničnih šolskih oddelkih smo se na današnji pustni torek, 13. februarja 2024, znašli med zimo in pomladjo. Čeprav je v naši mali kliniki običajno tako, da so otroci in mladostniki v svojih sobah in posteljah, so se danes pa vendarle lahko nekateri izmed njih skupaj z učiteljicami sprehodili tudi naokrog po hodnikih. Od daleč jih je bilo slišati, saj je bolnišnične prostore napolnil smeh, z otroških obrazov pa je bilo razbrati eno samo veselje. Otroci, učitelji in zdravstveno osebje so se pridno maskirali v najrazličnejše maškare, ki so si jih večinoma izdelali sami. Najljubše so jim bile podobe živali. Na nekaterih oddelkih so celo zavihali rokave in se lotili peke, zatorej je ob času kosila zadišalo še po slastnih flancatih. Mmm, pa dober tek.
Manja Žugman
Avtor: Metoda Leban | Feb 7, 2024 | Nerazvrščeno
V torek, 6. 2. 2024, je v sklopu kulturnega dne v najboljši razred prišel na obisk prav poseben gost, Žiga X Gombač.
Žiga je mladinski pisatelj, ki s svojim posebnim čarom, nasmehom in navdušenjem pričara posebno doživetje. In to smo doživeli tudi mi.
Ob prihodu smo pisatelja najprej navdušili tako, da smo mu predstavili našo malo knjižnico, bralne čebelnjake, v katere zbiramo štampiljke za prebrane knjige, in bolnišnično bralno značko – Robinsonovo bralno značko, katere ni poznal. Ob našem pripovedovanju so mu oči kar zažarele in zdelo se je, da komaj čaka, da nam še sam predstavi svet pisatelja.
Ob pripovedovanju njegovih zgodb smo na trenutke odpotovali v svet domišljije, na trenutke pa smo spoznali svet drugačnosti, svet sprejemanja in sodelovanja ter svet predsodkov, ki nam otežujejo življenje. Vse to se plete v glavah pisateljev, ki svoje misli in ideje prelivajo na papir čez dan ali ponoči, da lahko bralci odpotujemo v svoje dežele, kjer najdemo vsemogoče.
In v vsej tej čarobnosti se je tudi pri nas čutilo in opazilo, da so se naši učenci našli, počutili so se sprejeti, takšni kot so, in to so pisatelju ob zaključku srečanja v zahvalo tudi sporočili: »Žiga, dobrodošli kadarkoli!«
Nežka Dakskobler Markoč
