Barviti metulji

Na začetku šolskega leta smo se učiteljice, željne sproščanja in likovnega ustvarjanja, srečale na delavnici, na kateri nas je čakal poseben izziv: risati z zaprtimi očmi in to z obema rokama hkrati. Sprva smo z brain gym gibalnimi in prstnimi vajami spodbudile povezavo obeh možganskih polovic. Risale smo simetrične like druga drugi na hrbet in na različne načine vadile risanje z obema rokama hkrati in z neprekinjeno linijo.

Nato pa je šlo zares. Sledil je likovni brain gym. Zaprle smo oči, opustile nadzor, začutile usklajeno gibanje rok in se prepustile liniji, ki je izrisovala metulja. Hkrati z desno roko desno polovico in z levo roko levo polovico. Ko smo odprle oči, smo se čudile raznolikim metuljem.

Z dodajanjem barv so metulji oživeli. Odeti v pisane barve so živahno poleteli v novo šolsko leto.

Skrivnostne linije, narisane z zaprtimi očmi, nas bodo v bolnišnični šoli spremljale tudi v letošnjem šolskem letu. V okviru eTwinning projekta Fraktalna mreža bomo z učenci in dijaki ustvarjali raznovrstne čarobne risbe, ob koncu leta pa pripravili virtualno razstavo.

Metoda Leban Dervišević

Drage učenke in dijakinje, dragi učenci in dijaki!

Pred nami je novo šolsko leto, ki nam prinaša nove šolske podvige, mnoge izzive in na novo zastavljene cilje.
Tisti, ki ste z nami v naši Bolnišnični šoli že kdaj preživeli šolske dni, potem zagotovo veste, da vam ponujamo prijetno šolsko okolje, v katerem vas z veseljem in odprtimi rokami pričakajo naše razredničarke in učiteljice, ki poskrbijo za to, da vas popeljejo v mnoge zanimive in ustvarjalnosti polne dneve dejavnosti, vam z najrazličnejšimi projekti popestrijo čas in vam z mnogimi učnimi vsebinami prevetrijo male sive celice. Vsekakor je Bolnišnična šola za vas pomemben dejavnik, saj se na vso moč trudimo, da se vaša vzgojno-izobraževalna pot, četudi vas pestijo mnogotere bolezni, tegobe in druge nevšečnosti, ne bi prekinila, ampak preko našega mostu nadaljevala, da boste po bolnišnični obravnavi lahko znova (za)živeli in (za)dihali v svojem šolskem prostoru med svojimi vrstniki. Tisti, ki v Bolnišnični šoli še niste bili, pa vas vabimo, da se nam pridružite in se prepričate, da to ni le šolica, ampak je to čisto prava šola – Bolnišnična šola, še več: to je šola, ki je najstarejša in največja bolnišnična šola v Sloveniji, saj je lani praznovala svojih častitljivih 70 let.
V novo šolsko leto bodo z vami stopile naše razredničarke in učiteljice, s katerimi boste zlahka premagovali in zagotovo tudi premagali šolske težave in težavice, reševali in rešili boste marsikatero jezikovno, matematično in še kakšno druge vrste neznanko, prav tako boste deležni fizikalnih in kemijskih poskusov, branja noro dobrih revij v angleščini, naučili se boste lahko še španskega jezika, si skupaj ogledali kakšen odličen film in še mnogo več. Ker otroška in mladostniška ustvarjalnost ne pozna meja, vas bomo prav tako povabili k soustvarjanju šolskega časopisa Utrinki, k razlivanju svojih čustev ob umetninah meseca, celo risanje fraktalov imamo … Aj, ne veste, kaj je to? Pa nič zato. Pokukajte po naših spletnih straneh, raziskujte, brskajte … in odkrili boste še marsikaj novega in vabljivega ter ob tem od veselja zavpili (pa ne preglasno, prosim): »Juhej, z Bolnišnično šolo grem naprej!«

Naj bo novo šolsko leto z majhnimi radostmi obdano in odlično izpeljano!

Manja Žugman

Gal, 9. r.

Znanstival ali radovednost ne pozna meja

Zadnji vikend v maju je bilo dogajanje v središču naše prestolnice zelo pestro. Od petka, 27. 05., do nedelje, 29. 05., je Hiša eksperimentov organizirala že 13. Znanstival.

Že v petek dopoldan je radovednost premagala tudi učence Bolnišnične šole. Sprehodili smo se do centra Ljubljane, kjer je bilo zbranih že veliko otrok, mladostnikov in tudi odraslih, ki se niso mogli upreti želji po raziskovanju in ustvarjanju.

Z učenci Bolnišnične šole smo se najprej ustavili na Prešernovem trgu. V delavnici z naslovom Sonetologija smo se lahko prepričali, kako zabavno, zanimivo in poučno je prepletanje glasbe, pesništva in poskusov. Soneti so bili podlaga za izvedbo raznovrstnih poskusov, ki jih je prikazal dr. Miha Kos. Dodatno pa jih je s hudomušnimi pesmimi popestril še Adi Smolar.

Na Petkovškovem nabrežju smo ob različnih optičnih iluzijah preverili, ali je tisto, kar vidimo, tudi resnično. Največji izziv, v katerem so se pogumno preizkusili tudi naši učenci, pa je zagotovo bila hoja po črti z zamenjanimi očesi. Bilo je težko, ampak tudi zabavno. In moramo se pohvaliti – bili smo zelo uspešni!

Pot nas je vodila do Mesarskega mostu, kjer je gospod Derek Fish povezal šport z znanostjo. Čeprav sami nismo bili dovolj pogumni, da bi sodelovali pri poskusih, pa smo jih vseeno opazovali z zanimanjem in radovednostjo.

Na koncu smo se ustavili še pred Mestno hišo. Delavnica z naslovom Elektrilogija je poskrbela, da se je trg še dodatno razsvetlil in zažarel.

Dopoldne v središču Ljubljane je zelo hitro minilo in že je bil čas kosila. Ker pa Znanstival ponuja še mnogo delavnic, dogodivščin in izzivov, ki si jih nismo uspeli ogledati ali jih preizkusiti, so učenci povedali, da se bodo, če bo le mogoče, čez vikend skupaj s svojimi družinami odpravili nadalje raziskovat in širit svoja obzorja.

Tjaša Zver

Hitimo koncu šolskega leta naproti

Naši dnevi se na koledarju in v življenjskem vsakdanu kaj hitro obračajo in nam vsak dan dajejo vedeti, da drvimo koncu šolskega leta naproti. A pred zadnjo piko na i moramo še  marsikaj postoriti, se še kar velik zalogaj učne snovi naučiti, tudi kakšen preizkus znanja rešiti in se z recitalom pesemskih vrstic obogatiti.

Učenci so odpisali nacionalno preverjanje znanja, dijaki pa se v teh dneh preizkušajo na poklicni in splošni maturi. Ob vsem tem nas bodo kmalu dohiteli tudi dnevi dejavnosti. V juniju bo potekal športni dan Igre z žogo, s kulturnim dnem Slovenija praznuje bomo zaključili praznovanje 70-letnice bolnišničnega šolskega delovanja, zaznamovali konec šolskega leta in počastili dan državnosti. V okviru tehniškega dne Likovni eksperimenti, ki je na našem bolnišničnem šolskem koledarju zadnji dan dejavnosti, pa je že iz naslova razbrati, da se bomo prepuščali umetniškemu navdihu in eksperimentiranju.

Juhej, veselo, pogumno in uspešno naprej!

Manja Žugman

Mi nismo kar tako, tudi grafitarji smo

Beseda grafit izhaja iz italijanske besede graffito. Pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati).

Pravzaprav je grafit  risbanapis ali slika na javni površini, narejen s kredo, ogljem ali sprejem. Značilen je za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm. Pogosto razbija monotonost urbanega javnega prostora in na drugačen način opozarja na npr. namen ali posebnost objekta, aktualnosti v družbi, prostoru, včasih tudi na humoren in nevsakdanji način.

Grafiti obstajajo že tisoče let in prav tako dolgo se poraja diskusijaali so umetnost ali vandalizem. Nekateri ljudje verjamejo, da so grafiti vandalizem, ker jih vidijo kot uničevanje tuje lastnine. Eden glavnih argumentov je ta, da naj bi bila umetnost narejena na lastnikovi posesti z njegovim dovoljenjem, če le to ta želi. Samo izražanje ne bi smelo biti uničevanje tuje lastnine. Drugi pa pravijo, da je ilegalnost del te ulične umetnosti, del umetnikovega izražanja, podobno kot punk rock in skateboarderji – grafiti so del subkulture, ki se upira in se izraža bolj kot neki odraz.

Primer Berlinskega zidu pa danes velja za največje platno z grafiti na svetu. Leta 1980 je bil zid prenovljen, tokrat zgrajen v višini štirih metrov. Na njem so ustvarjali umetniki celega sveta. Porisan je bil le zahodni del zidu, vzhodni del pa je zaradi prepovedi približevanja ostajal siv. Leta 1990 so bili v Berlin povabljeni umetniki celega sveta, da so porisali še prazni vzhodni del kot prikaz družbe svetlejšo prihodnost. V Ljubljani pa so prvi grafiti povezani z akcijami Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno. Ceste so bile zasute z lističi OF in stene popolnoma popisane. Drugi val grafitiranja je sledil v 70-ih letih z uporniškim pankom. Takrat so grafitarje preganjali, tudi zapirali in pretepali.

Lahko pa ustvarjate svoje notranje grafite, ki lahko olepšajo steno vaše sobe, vas navdihnejo s kakšnim zanimivim vzorcem ali napisom. Združevanje različnih stilov in barvno eksperimentiranje je lahko svojstven umetniški izraz. Zanimivo je, če jih združimo na eno steno ali pa posamezne »zgodbe« razdelimo po prostorih.

V bolnišnični šoli nismo kar tako – tudi grafitarji smo!

Andreja Gumilar