Teden čudovitega, nepozabnega prepletanja

V tednu od 13. do 17. marca 2023 smo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina v Ljubljani gostili bolnišnične učitelje iz Belgije.

Goste smo v ponedeljek sprejeli na naši pedagoški konferenci, na kateri smo predstavljali delovanje bolnišničnih šol v Sloveniji in Belgiji. Posladkali smo se s čokoladicami Merci, hkrati pa smo gostom predstavitev začinili še s posebnostmi slovenskega jezika. V prihodnjih dneh nas je pot vodila na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, na klinični oddelek za nefrologijo na Pediatrični kliniki, kjer so se naši gostje imeli priložnost srečati z dr. Gregorjem Novljanom. Spoznali so še bolnišnično šolsko delo na dnevnem centru oddelka Službe za otroško psihiatrijo, tamkaj spregovorili z dr. Marijo Anderluh, potem pa je sledil obisk oddelka za otroško hematologijo in onkologijo, kjer so si kolegi lahko izmenjali besedo tudi z dr. Lidijo Kitanovski. Bolnišnično šolsko delo so Belgijcem predstavile učiteljice Alenka Prevec, Mojca Topić, Maja Kos, Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Monika Godec in Ana Dobovičnik.

V četrtek, 16. 3. 2023, pa so se belgijski učitelji s kolegico Tanjo Šercer z vlakom popeljali še na obisk bolnišnične šole v Maribor, kjer je bil dan prav tako posebno strokovno obarvan.

Gostje so bili z obiskom izjemno zadovoljni in nad našim bolnišničnim šolskim delom zelo navdušeni. Po njihovih besedah se prepozna »naša strokovnost, navdušenje, motivacija, zagon in timsko sodelovanje«. Po povratnih vtisih naših sodelavk, ki so z Belgijci v teh dneh tesneje sodelovale, pa smo tudi mi izkazali navdušenje nad belgijskimi gosti, nad njihovim bolnišničnim pedagoškim in terapevtskim delovanjem, prav tako pa se vsi strinjamo, da so bili dnevi našega druženja in prepletanja še prekratki za objeme, navdihe in mnoge srčnosti, ki smo si jih bili v teh dneh ob izmenjavi naših strokovnih mnenj podarjali ter se tudi na tovrsten način bogatili in čudovito, nepozabno prepletali.

Manja Žugman

Ob kulturnem dnevu

Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku namenimo kulturni dan našemu največjemu pesniku, Francetu Prešernu, in kulturi nasploh. Razmišljali smo o pesništvu danes in ugotavljali, ali je v sodobnem času manj mladih pesnikov kot nekoč ali temu ni tako.

Poezija oziroma pesništvo je literarna zvrst, za katero je značilno, da skozi besede izraža občutke, čustva in razmišljanja, naj si bo o lepoti, ljubezni, bolečini, življenju ali smrti.

Toda kako ubesediti lepoto jezika v rimah? Pesem nastane, ko ima pesnik vesel ali žalosten dan, ko si dopusti začutiti in se povezati s svetom okoli sebe. In ko pride prava ideja, se od nekod pripeljejo rime.

A moramo priznati, da se v bolnišnici pogosto počutimo slabo, nekako takole, kot pravi Feri Lainšček v pesmi Počivam.

Lainščkove pesmi iz zbirke Ne, pesmi zelo radi prebiramo. Ravno zaradi zanikanja, ki je med mladostniki prisotno, njegove pesmi pritegnejo tudi šolarje in dijake.

A od kod pride navdih za lasten stih?

Mlada pesnica Liza se le nasmehne in skomigne z rameni. Predstavljamo vam njeno pesem z naslovom Dva obraza.

Ilustracijo, ki bi ustrezala pesmi, pa smo želeli pridobiti s pomočjo spletne strani DALL-E 2 Open AI, ki jo šolarji že dobro poznajo. Z njeno pomočjo vam umetna računalniška inteligenca razreši čisto vsak izziv: tudi nariše, naslika oziroma ustvari digitalne produkte po vašem navodilu.
Napisali smo navodilo, naj nariše dva obraza, enega svetlega, drugega temnega. Ker je postalo raziskovanje zabavno, smo podali malce drugačno navodilo. Želeli smo, naj naslika dve dekleti, eno, ki gleda na desno, in drugo, ki gleda na levo.
Poglejte, kakšne digitalne različice nam je ponudila umetna inteligenca. Kaj menite, kakšna bo umetnost v prihodnosti?

Metoda Leban Dervišević
februar 2023

Prešerno prešernovanje

Mesec februar je mesec kulture, zato smo se v tem mesecu tudi mi malo bolj posvetili različnim zvrstem umetnosti, med drugim tudi slikarstvu.
Še posebej zanimivo in zabavno obdobje v sodobnem slikarstvu se nam je zdel kubizem, katerega najprepoznavnejši predstavnik je Pablo Picasso. Za kubizem je značilno predstavljanje predmeta z različnih zornih kotov hkrati, uporaba geometrijskih likov in močnih barv. Primer je slika Pabla Picassa: Dve deklici bereta.

Kubizem se nam je zdelo tako zanimiv, da smo se v njem preizkusili tudi sami. Srednješolec Jan je tako izdelal imeniten portret Primičeve Julije.

Seveda pa se nismo ukvarjali samo s sodobno umetnostjo, temveč smo se odpravili precej nazaj v preteklost ter se poučili o ornamentiki v slovenski ljudski umetnosti. Petošolka Zoja si je za svojo predstavitev ornamentike v slovenski ljudski umetnosti izbrala verz iz Prešernovega Povodnega moža, ki si ga je prej tudi ogledala na spletu.

https://www.youtube.com/watch?v=FRnmrF5IMtI 

Mojca Topić
februar 2023

How’s the weather?

Tokratne minutke za angleščino bodo namenjene učenju besedišča na temo Weather (vreme). Če si med tistimi osnovnošolci, ki jim je omenjena tema že dobro znana in misliš, da zadevo obvladaš, ne bo škodilo, da usvojeno znanje ponovno preveriš in utrdiš. Predlagam, da se dela lotiš v petih korakih.

How’s the weather? (Kakšno je vreme?)

1.korak: Oglej si video posnetek, do katerega lahko dostopaš s klikom na spodnjo povezavo.

                 https://www.youtube.com/watch?v=CXKj7bm4Ops

2. korak: Preleti priloženi slovarček besed.                                                                                                                                           

3.korak: Svoje znanje preveri z reševanjem spletne naloge na spodnji povezavi.

               https://agendaweb.org/exercises/vocabulary/weather/exercises-1

4.korak: Predvajaj posnetek na spodnji povezavi.

               https://www.youtube.com/watch?v=gpBuaU5OPi8

5. korak: S klikom na spodnjo sličico se preizkusi v kvizu na temo Weather forecast(vremenska napoved).

Weather forecast quiz (Kviz vremenska napoved).

Tanja Šercer
februar 2023

V tople kraje

S Finske smo se februarja odpravili v toplejše kraje. Ali uganete, katero državo smo raziskovali ta mesec?

Seveda, to je Brazilija! Poiskali smo jo v atlasu in ugibali, na kaj nas spominja njena oblika. Med odgovori so se znašli zastava, obraz, riba, Južna Amerika … Med raziskovanjem v atlasu smo ugotovili, da je Brazilija ogromna država. Njena prestolnica Brasilia ima več kot 2,5 milijona prebivalcev, velemesto Rio de Janeiro pa več kot 10 milijonov prebivalcev. Izračunali smo, da samo v tem mestu živi 5-krat več ljudi kot v Sloveniji. Ob morju je zraslo več orjaških mest, deloma pa Brazilijo pokriva Amazonski gozd. Pravimo, da je Brazilija ena izmed dežel nasprotij, kar se kaže tudi v tem, da so nekateri ljudje zelo bogati, nekateri pa revni.

Brazilci govorijo portugalsko. Spodaj lahko prebereš, kako se po portugalsko reče »živijo«.

Omenili smo tudi nekaj živil, ki jih pridelujejo v Braziliji, to so čokolada, sladkor, kava, citrusi in banane, ter si ogledali slike nekaterih živali, značilnih za to ogromno deželo. Tako smo spoznali boo, jaguarja, aro in piranjo. Seveda smo morali omeniti tudi nogomet, ki je v Braziliji zelo priljubljen šport, in trenutno najbolj znanega brazilskega nogometaša Neymarja.

Ker smo tudi v Sloveniji (in na našem oddelku) februarja praznovali pust in se našemili v različne maškare, smo spoznali karneval v mestu Rio de Janeiro, ki je največji karneval na svetu. Letos se je odvil med 17. in 22. februarjem, poteka pa vsako leto že od leta 1723. Vsak dan se v teh dneh po ulicah Ria sprehodi okoli dva milijona ljudi skupaj z različnimi vozovi, plesalci, glasbeniki … Karneval je res videti neverjetno in zaželeli smo si, da bi si tudi mi nekoč v živo ogledali to praznovanje.

Maruša Rojc
februar 2023