Zima

Proti koncu meseca januarja nam je zima postregla z mrazom in snegom. No, in tudi s plesom po zaledenelih pločnikih, a pustimo zdaj to.
Na oddelku smo na varnem in toplem prebirali pravljice o zimi, poslušali zimske pesmice in ustvarjali. Kaj pa? Ja, kar pač pritiče zimi: snežake! In mogoče smo tudi s snežaki in petjem zimskih pesmic priklicali bele snežinke.
Tudi skozi okno bolnišnice jih je bilo čudovito opazovati. Ob tem so otroci upali, da se bo sneg obdržal toliko časa, da pridejo domov in bodo lahko naredili čisto pravega snežaka.

Vabljeni, da prisluhnete pesmici Snežak Mie Sare Gril s klikom na sličico.

Šolarji so uživali v izdelavi unikatnih snežakov iz mehkih cofkov, lesenih paličic ali pa iz stiropornih kroglic.

Uživajte v lepoti zime, skuhajte si topel čaj, poslušajte zimske pesmi in se prepustite čarobnemu objemu zime, kjerkoli že ste.

 

Metoda Leban Dervišević
januar 2024

Naša mala knjižnica

Bolnišnične vzgojiteljice so se v letošnjem šolskem letu pridružile projektu Naša mala knjižnica, ki je namenjen promociji bralne kulture pri otrocih. V sodelovanju z oddelčno vzgojiteljico Janjo Jamnikar se v projekt branja vključujejo tudi šolarji 1. triade.

V okviru projekta so vzgojiteljice pridobile paket visokokakovostnih knjig z izbranim naborom slikanic
in Ustvarjalniki, ki otrokom po branju ponujajo poustvarjanje, razmišljanje o vsebini in jih motivirajo k nadaljnjemu branju. Seveda pa branje ni omejeno zgolj na izbor priporočenih knjig, temveč otroke spodbujamo k branju raznovrstnih literarnih del, ki jih imamo na razpolago v oddelčni knjižnici. Branje otrok beležimo in tako z vsakim dnem podaljšujemo naš bralni vlakec prebranih knjig.
Da bi otroci v branju lahko uživali v miru in udobju, jim je vzgojiteljica Janja pripravila prav poseben prostorček. Izvirno in udobno opremljen bralni kotiček, ki sam po sebi vabi, da se pogreznemo v njegovo udobje in potopimo v svet pravljic.

Bralni kotiček in bralni vlakec

Med priljubljenejšimi knjižicami, ki jih beremo v okviru projekta, je slikanica Ujel sem škrata. Vzgojiteljica Janja je bralno izkušnjo nadgradila z navihanim škratkom, ki nas spremlja ob branju, in didaktično igro, v kateri se preizkusimo po branju.

Ujel sem škrata.

»Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.« – Neil Gaiman

 

Ana Dobovičnik
januar 2024

Problem bučne pite

Pavel obožuje buče. Za zabavo je želel narediti dve piti. Njegova mama pripravlja pite v slaščičarni in ima recept. Vedno naredi 80 pit hkrati.

Njen recept:
• 10 ducatov jajc,
• 27 litrov kondenziranega mleka,
• 480 žlic sladkorja,
• 100 čajnih žličk cimeta,
• 140 skodelic bučnega pireja.                                 

Pavel je pogledal v omarico in ugotovil, da ima:
• 4 skodelice bučnega pireja,
• 2 jajci,
• 1 ½ čajne žličke cimeta,
• 2/3 kondenziranega mleka,
• 15 žlic sladkorja.

 

Ali je imel Pavel dovolj sestavin za pripravo dveh bučnih pit ali pa je moral kakšno sestavino dokupiti?

Irena Nemanič
januar 2024

Umetnina meseca decembra 2023 in januarja 2024

Tokrat vam bomo predstavili dve umetnini. Prva je nastala v mesecu decembru, ko smo v pričakovanju snega nestrpno pogledovali v nebo. Ob tem pa smo izdelovali najrazličnejše božične okraske, voščilnice, darilca ter v skupni reprodukciji skušali prelivati barve. Po zgledu slike Fudži avtorja Gerharda Richterja smo se spopadali z abstraktno sliko, v kateri smo iskali privid zasneženega mesta.

Prelivanje barv od zelene do bele k rdeče oranžni in spet nazaj k zeleni.

 

Tehnično izvedbo je spretno domislila dijakinja Tjaša. Kot eksperiment je najprej ustvarila manjšo različico slike, pri kateri je preizkušala različna orodja, s katerimi bi dosegla pravšnji učinek nanosa barve. Na koncu se je odločila za obarvano podlago, prek katere je z gobico nanašala belo barvo. Tudi pri veliki reprodukciji je pripravila dobršen del podlage in z manjšo vzorčno sliko pomagala pri delu Nermi, ki je njeno delo nadaljevala. Slika je nato nekaj dni počivala, dokler se dijakinja Tjaša ni vrnila in kar sama do potankosti dodelala končni izdelek.

Kaj vidite na sliki vi?

 

 

V prvem mesecu novega leta pa smo z umetnino meseca odpotovali na Daljni vzhod, vse tja do gore Fudži na Japonskem. Zgledovali smo se po umetnini priljubljenega japonskega umetnika z imenom Katsushika Hokusai.

Po vodi pluje majhen čoln, ki prevaža veje in vejice. V daljavi se proti modremu nebu dviga zasnežena gora. Na mirni obali pa je osamljena figura, ki vodi otovorjenega konja.

Grafika Reka Tama v Musashiju je le ena iz serije grafik 36 pogledov na goro Fudži.

 

Skico te umetnine je skoraj v celoti pripravila dijakinja Nerma. Nadobuden tretješolec Liam je tako lahko kaj hitro vzel barvice in flomastre ter pričel z barvanjem nekaterih delov kopnega in dreves. Naša vztrajna dijakinja Tjaša je dodelala preostanek skice in prav tako z barvo zapolnila preostanek kopnega, morskih valov in gore. Posebno pozornost je namenila figuri in čolnu, ki ju je do potankosti izrisala.

Sliko je dokončno zapolnila in s črtami dopolnila Nerma, ko se je konec meseca ponovno vrnila na oddelek.

Pogled na goro Fudži z oddelka žogic nogic.

 

Ko smo premišljevali ob ustvarjanju te japonske umetnine, smo se posebej ustavili ob japonskem pregovoru: »Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči.«

Na ogled pa vam ponujamo tudi koledar z našimi lanskoletnimi umetninami.

S koledarjem smo obdarili zdravstveno osebje, ki skrbi za vse naše žogice nogice.

 

V novem letu vam želimo obilo lepih in mirnih poti k sreči.

 

Tina Žvab
januar 2024

 

Klasična glasba z godalnim kvartetom, barvnimi zvončki in ukulelami

Dolg mesec januar smo tigri posvetili klasični glasbi, ki se je še posebej prilegla kot ozadje za bele snežne dni.

Obiskala nas je zasedba štirih čudovitih glasbenic, ki so nam predstavile svoja godala in nam z njimi skupaj z vzgojiteljico Tanjo pričarale pravljico Pri babici Zimi.

Pravljica Pri babici Zimi s spremljavo godalnega kvarteta

Vsi od najmlajšega do najstarejšega smo že ob prvih tonih spoznali, kako čarobna in prijetna je lahko klasična glasba.

Seveda so nas hitro zasrbeli prsti in smo želeli še sami ustvarjati glasbo. To nam je uspelo z barvnimi zvončki. Nekateri smo se znašli malo po posluhu, drugim pa je uspelo zaigrati kakšno pesmico s pomočjo barvnih not. Seveda nam je šlo veliko lažje od rok tudi s Tanjino spremljavo na ukulele.
Poleg znanih ljudskih pesmi smo zaigrali še nekaj klasičnih skladb, za katere smo ugotovili, da jih vsaj delno poznamo in da so pogosto prisotne v sodobni glasbi, risankah ali pravljicah.

Barvni zvončki

Tako nam je dolgi januar minil precej hitro in v prijetnem razpoloženju.

Urša Grum
januar 2024

Čas je za pravljico

Naj vas v mesec januar pospremi pravljica o škratku Natku in njegovi prijateljici vili Marini. Naša metuljčica Pija, ki je dva januarska tedna preživela v bolnišnici, si je čas krajšala z branjem. Rada pa se preizkusi tudi v pisanju. Sprejela je izziv bolnišnične učiteljice in tako je nastala prav posebna pravljica o izzivih prijateljstva, ki jo je želela podeliti z bralci naše spletne strani.

Prijetno branje😊

VILA MARINA IN ŠKRATEK NATEK

Nekoč sta za devetimi gorami in devetimi vodami živela vila Marina in škratek Natek. Vila Marina je bila zelo nežna. Rada je imela gozdne živali, ki jim je z veseljem pomagala. Škratek Natek je rad igral igrice. Tudi on je rad priskočil na pomoč gozdnim živalim. Bil je nežen škratek kot vila Marina. Spoznala sta se na zabavi na gozdni jasi. Ker sta bila oba brez staršev, sta se odločila, da bosta živela skupaj. Živela sta na velikem hrastu. Natek je živel pod vilo Marino, a še vedno je rad hodil k njej na kosilo.
Nekega sončnega dne je vila Marina potrkala na Natkova vrata. Hotela ga je vprašati, ali gre z njo in gozdnimi živalmi do gozdne jase. A Natek ji ni odgovoril, ker je igral igrice. Vila Marina si je mislila: »Kar naj igra te igrice, grem pa sama z živalmi do gozdne jase!« Vila Marina se je vrnila do kosila. Ko je Natek zavonjal kosilo, je brž stekel k Marini. Bolj ko je Natek trkal, bolj je postajal utrujen. Natek je stal pred vrati in vpil: »Kaj sem ti naredil? Zakaj mi nočeš odpreti?« A vse je bilo tiho. Škratek Natek je pod cvetličnim lončkom našel ključ in papirček, na katerem je pisalo: Sem na gozdni jasi. Pridi pomagat, ker si je zajčji mladiček poškodoval tačko. Natek je pohitel na gozdno jaso. Ko je prišel na gozdno jaso, je vila Marina zakričala: »Kje si se obiral?« Natek se ji je opravičil, ker je zamujal. Zajčka sta skupaj oskrbela. Vila Marina je bila žalostna. Škratek Natek jo je vprašal, zakaj je žalostna. Povedala mu je, da si je želela, da bi šel z njo na gozdno jaso. Natek se ji je opravičil, ker je bil preveč zaposlen z igranjem igric. Skupaj sta odšla domov.

LEKCIJA: Ne smeš pretiravati z igricami in dobro je, da poslušaš prijatelje.

Pijina ilustracija

Tanja Šercer
januar 2024