Družabne igre

Družabne igre so vsekakor pogost način preživljanja časa na našem oddelku. Februar pa je bil mesec, v katerem menimo, da ni minil niti dan, ko ne bi odigrali vsaj kakšne enke. Pa naj bo to zato, ker je s snegom in pustom povsem skopnelo praznično zimsko vzdušje, ali pa zato, ker smo pred koncem ocenjevalnega obdobja v januarju za kratek čas pozabili na ocene. V vsakem primeru smo bili veseli, da so naše oddelčne police polne znanih prijetnih in neznanih potenciala polnih družabnih iger.

Pa naj vam predstavimo nekaj naših najljubših:

Enka
Že zgoraj omenjena preprosta in preprosto čudovita enka je naša najljubša igra kart, zato jo imamo tudi v več različicah, tako da če se naveličamo ene, preprosto vzamemo drugo in igramo naprej.
Da ne pozabimo povsem na angleščino, jo pogosto odigramo tako, da igramo in komentiramo kar v angleščini, kdaj pa se preizkusimo še v kakšnem drugem jeziku, kar nam vedno prinese ogromno zabave.

SmartGames
SmartGames so odlične za malo večje izzive in »kravžljanje« možgančkov. Ugotovili smo, da nas tako zamotijo, da pozabimo na vse skrbi, hkrati pa tudi zelo pripomorejo k razmišljanju na vseh področjih in se potem lažje in z večjim zagonom lotimo tudi stvari za šolo.
Tematsko pa so tako različne, da se za vsakega najde kakšna, ki mu je všeč.

Scrabble in buum
Kadar si res ne moremo privoščiti oddiha od učenja angleščine, z največjim veseljem odigramo scrabble ali pa buum, če smo omejeni s časom.

Lotti Karotti
Lotti Karotti naj bi bila sicer igra za mlajše otroke, vendar se s tem ne strinjamo in to tudi pogosto spodbijamo, ker menimo, da ni ne otroka ne odraslega, ki se ob obratu korenčka ne bi razveselil, ko njegov nasprotnik zajec pade v luknjo in mora dolgo pot do korenčka začeti znova. Zato se vedno spomnimo nanjo, kadar ne potrebujemo drugega kot zabaven predah.

Urša Grum
februar 2024

S srcem za srčke: dan ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah

Ko omenimo 14. februar, večina najprej pomisli na valentinovo. Na oddelku Službe za kardiologijo je ta dan prav tako minil v znamenju srčkov in ljubezni, vendar smo tokrat namesto dneva zaljubljencev posebno mesto namenili dnevu ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah. Glavna spodbuda za to je prišla s strani društva S srčki za srčke. Namen njihove kampanje je bil podpreti otroke in odrasle, ki živijo s to boleznijo, poudariti pomen ustreznega zdravljenja ter ozavestiti širšo javnost o možnostih opore in dostopa do informacij o prirojenih srčnih napakah.

Slončki in ježki so se pridružili letošnji akciji #narišisrce in ob tej priložnosti risali, slikali in tiskali.

Kampanja #narišisrce

 

Razstava izdelkov na oddelku Službe za kardiologijo

Srčne napake so različnih vrst. Nekatere ne potrebujejo zdravljenja, nekatere se sčasoma razrešijo same, druge pa so bolj zapletene in je za njihovo popravo potrebnih več operacij. Vsi otroci, ki se znajdejo na poti zdravljenja, potrebujejo veliko sočutne bližine in kar nekaj poguma. V tej luči je nastala tudi spodaj izpisana pesmica prav njim za na pot. 😊

Srček nagajivi

Drobcen fantič
velikih oči
današnjega dneva
se strašno boji.

K zdravniku bo treba,
da ga pregleda,
mu srček nagaja,
bitje v prsih
res glasno postaja.

Drobni fantič,
nikar se ne boj,
raje potiho si pesem zapoj.
Strahec je ali ga ni,
nič ni narobe,
če te skrbi.

Mamica in očka
sta tukaj s teboj,
skupaj pripravili bomo napoj.
Napoj za pogum,
napoj za srce,
drobni fantič,
zdaj pa le nasmehni se!

Tanja Šercer
februar 2024

 

Prestopno leto

Vsaka štiri leta imamo prestopno leto, takrat letu dodamo en dan. Zakaj?

Leto traja približno 365 dni in 8 ur.
Račun 6 ur x 4 leta = 24 ur pokaže manjkajoči dan.
Ampak pot Zemlje okoli Sonca traja v resnici 365 dni, 5 ur in 49 minut. Če bi upoštevali 6 ur v daljšem časovnem obdobju, bi zopet prišlo do neujemanja koledarja z dejanskim stanjem, zato občasno ni prestopnih let.

Slednjo ugotovitev je uvedel papež Gregor XIII., ki je v svojem – gregorijanskem – koledarju popravil napake prejšnjega koledarja – julijanskega (po Juliju Cezarju). Gregorijanski koledar uporabljamo še danes.

S prestopnimi leti danes sovpada tudi organizacija poletnih olimpijskih iger, ki jih organizirajo vsaka štiri leta. Te so bile leta 2004 (Atene), 2008 (Peking), 2012 (London), 2016 (Rio de Janeiro), 2021 (Tokio 2020), 2024 ?

Pravilo za določanje prestopnih let:
• leto je prestopno, če je deljivo s 4 (npr. leto 1908),
• razen v primeru, ko je leto deljivo s 100 (npr. leto 1900), to leto NI prestopno,
• v primeru, da je leto deljivo s 400 (npr. leto 2000), je leto vseeno prestopno.

Svoje znanje preveri s kvizom.

 

Irena Nemanič
februar 2024

V februarju praznujemo mednarodni dan maternih jezikov

https://osrakek.si/2021/02/19/dan-maternega-jezika/

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja lastne materinščine in materinščine drugih ljudi.
Materni jezik je jezik, s katerim nas največkrat prvič ogovori mama, in je tisti, v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik.
Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano pa je materni jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-maternih-jezikov.html

»Avtor knjige (Tore Janson, Speak: Kratka zgodovina jezikov) ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili.«

Tjaša Jakop, Jansonova Kratka zgodovina jezikov, dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/OJSAdmin,+JZ_25.1+(2019)_14+Jakop,+str.+183–187.pdf

 

Andreja Čušin Gostiša
februar 2024

Kultura v bolnišnici

Preživeli smo prijeten in kulturno obarvan mesec februar. Praznovali smo slovenski kulturni praznik, se družili s Primožem Suhodolčanom, ustvarjali s pedagoginjami iz Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti ter spoznavali slovensko kulturno dediščino.

Kulturni dan Prešernovanje

Slovenski kulturni praznik, dr. France Prešeren

Kultura in umetnost
Slikanica Plastelinčica in časopis najmlajše bralce seznanja s pojmom kultura in jim razkriva različna umetniška področja. Muzejski pedagoginji iz MG+MSUM sta učence preko slikanice nagovorili h kreativni igri s plastelinom. Pod njihovimi spretnimi prstki so nastali čudoviti in unikatni izdelki.

MG+MSUM: Plastelinčica in časopis

Kultura branja
Obiskal nas je mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. S humorjem in otroško radoživostjo nas je popeljal v svet svojih knjižnih junakov. Nasmejal nas je, predvsem pa nas je svojim iskrenim nastopom prepričal, da je branje knjig lahko zabavno.

Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan

Kulturna dediščina
Hrupni obhodi najrazličnejših mask so želeli v preteklosti prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter obenem zbuditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. Danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in vsaj za hip postane, karkoli si želi. Tudi mi smo na pustni torek bolnišnične pižame nadomestili s pisanimi maskami in kostumi ter za kratek čas postali nepremagljivi v svojih preoblekah.

Pust – čas, ko smo lahko vsaj en dan nekdo drug.

Ana Dobovičnik
februar 2024

 

Arty Party in 30. bolnišnične olimpijske igre

Ljudje smo počasna, zemeljska bitja. V fantaziji, domišljiji, skupaj z želvo, čebelo,
kitom … pa lahko zaplavamo, se potopimo ali pa preletavamo visoko nad svetom.

V sredo, 24. 1. 2024, so otroci na URI Soča, njihovi starši in vsi zaposleni na otroškem oddelku slikali živalski svet in se tako vživljali v skupen svet. Delavnica je potekala pod vodstvom podjetja Arty Party, s pomočjo donatorja Span EU.

Slikali in ustvarjali smo v petih skupinah na petih okroglih platnih. Najprej smo na njih ustvarili enostavna, barvna in sproščena ozadja – ocean, koralni greben, džunglo, cvetje, nebo z belimi oblački. Ko so bila ozadja narejena, je vsaka skupina nanje slikala različne živali oz. živalske skupine.
Živali, ki letijo in plavajo, nosijo s sabo sporočilo svobode, lahkotnosti, neomejenosti, fantazije.

Tako smo ustvarili pet slik, pet olimpijskih krogov, ki bodo predstavljali povezanost, moč, svobodo, prijateljstvo in spoštovanje na 30. bolnišničnih olimpijskih igrah, ki bodo v sredo, 17. 4. 2024, ob 14.00 v telovadnici URI Soča.
Slike bodo krasile hodnik otroškega oddelka. V tednu 30. bolnišničnih olimpijskih iger pa bodo tudi del razstave v URI Soča.

Fotografije: Arne Hodalič

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
februar 2024