Avtor: Metoda Leban | Mar 7, 2019 | Levčki, Oddelki
Mesec februar je najkrajši mesec v letu. Vsi učenci težko pričakujejo zimske počitnice.
Po koncu počitnic pa začutimo pomlad, ki nam da novih moči, in sonce naš že pošteno ogreje. Včasih nas v februarju obišče še pust nasmejanih ust in skupaj z njim preženemo zimo.
V februarju slavimo tudi kulturni praznik – Prešernov dan. V okviru kulturnega dne Prešernovanje smo raziskovali življenje in delo doktorja Franceta Prešerna. Prebrali smo kratko zgodbo, ki nas je popeljala od pesnikovega rojstva do njegove smrti. Pogovarjali smo se o pomenu kulture in Prešernovih nagrajencih. Njihovo delo nas je navdušilo, zato smo tudi mi likovno in literarno ustvarjali.
Učenci predmetne stopnje in dijakinje so podrobneje predstavili letošnjo nagrajenko Marušo Majer in njeno delo predstavili na plakatu.
Prešernova nagrajenka: Maruša Majer.
Mlajši učenci pa so narisali dve novi podobi dr. Franceta Prešerna in njegova portreta odeli v tople in hladne barve.
Pripravili smo tudi tekmovanje, na katerem smo iskali »Levčkove nagrajence za leto 2019«. Učence smo spodbujali k literarnemu in likovnemu ustvarjanju.
 Portret – dr. France Prešeren. |
 Dr. France Prešeren v toplih in hladnih barvah. |
Pripravili smo tudi tekmovanje, na katerem smo iskali »Levčkove nagrajence za leto 2019«. Učence smo spodbujali k literarnemu in likovnemu ustvarjanju.
Na tekmovanje sta se prijavila učenka 3. razreda z risbo in učenec 5. razreda, ki je napisal in ilustriral zgodbo z naslovom Vitez in princesa. Knjiga je izšla dan pred zimskimi počitnicami. Ta dan smo zgodbo uradno predstavili učencem in učenkam na oddelku ter zdravstvenemu osebju, učencema pa za trud in delo podelili Levčkovo nagrado.
 Zgodba petošolca: Vitez in princesa. |
 Risba tretješolke: Konj v mesečini. |
Po svečani podelitvi smo se razvedrili s športnim dnem, potem pa smo odšli na zaslužene počitnice z mislijo, da nas kultura sprejme, ko se rodimo, raste z nami, nas nikoli ne zapusti, kjer koli smo in kar koli počnemo, in da smo kultura jaz, ti in mi.
Nežka Dakskobler Markoč
februar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 9, 2019 | Levčki, Oddelki
V mesecu januarju nas je levček povabil k raziskovanju in spoznavanju čudovite Koroške. Koroška je zakladnica dragocenosti, ki sta jih ustvarila narava in človek. Skrite so po kotičkih naselij in gora. Čas se tukaj ustavi, človek začuti toplino narave in prijaznost ljudi.
Skrivnosti, dobrote, kulturne in naravne znamenitosti Koroške so iskali učenci predmetne stopnje in dijakinje in nam ponovno pripravili o vsem tem izviren plakat. Niso pozabili niti na naše smučarske legende, ki so prve smučarske zavoje naredili prav na strminah na Koroškem, čez leta pa popeljali Slovenijo med vrhunske smučarske države.
 Koroška |
Pobrskali smo po ljudskem izročilu in našli legendo o kralju Matjažu. Spoznali smo več različic legende. Nam je bila najbolj všeč tista, ki pravi, da je bil kralj Matjaž dober kralj, ki je dobro skrbel za svoje ljudstvo. Ker si je želel, da ljudstvo ne bi nikoli bilo lačno, je po Sloveniji sekal in krčil gozdove ter ustvarjal rodovitno zemljo. Nekega dne je prišel na Koroško ter svojim vojakom velel, naj posekajo ves gozd na Sveti gori. Predenj je stopila starka in ga prosila, naj tega ne stori. A kralj Matjaž je ni poslušal. Poslal je vojsko na delo. Med tem pa se je Sveta gora (danes Peca) odprla in kralj Matjaž je s svojo vojsko padel v notranjost gore. Pa niso umrli. Samo zaspali so in še danes sladko spijo.
Legenda pravi, da se bodo vsi prebudili, ko bo Matjaževa brada devetkrat ovila kamnito mizo. Spet druga legenda pravi, da se bo kralj Matjaž prebudil, ko bo Rajska ptica preletela goro in s svojim čudovitim žvrgolenjem prebudila kralja Matjaža. Nekateri pa verjamejo, da obstaja skrivni vhod v votlino. Skrivni vhod je viden samo na silvestrsko noč. In prvi, ki bo v tej noči zagledal vhod, bo lahko vstopil v votlino in si nabral zlata, kolikor si bo želel.
Zanimivo prebiranje in spoznavanje ljudskih legend o kralju Matjažu je učence predmetne stopnje navdušilo, da so zapisali svoje zgodbe in lik kralja Matjaža prenesli v sodobni čas.
 Odlomek iz zgodbe. |
Učenci razredne stopnje so izdelali relief kralja Matjaža iz das mase.
 Kralj Matjaž, učenka 3. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenec 5. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
Učenec 5. razreda je spoznal še pesem z naslovom Ples kralja Matjaža, ki jo je zapel in zaigral na Orffove instrumente.
Posnetek: Ples kralja Matjaža
Kdo ve, mogoče pa prav naše ustvarjanje in prepevanje prebudi kralja Matjaža, da nas s svojo vojsko ponovno obišče.
Nežka Dakskobler Markoč
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Jan 6, 2019 | Levčki, Oddelki
Decembrski čas je poseben čas v letu. Povsod se prižgejo luči, ki krasijo mesta in naše domove. V nas se naseli pričakovanje, ki nas pelje v novo leto. Zasijejo želje, zažari veselje.
V tem času se vedno znova obračamo nazaj in vsako leto znova kujemo nove načrte in želimo poiskati nove izzive. In v vsem tem iskanju in pričakovanju samo hitimo, hitimo naprej.
Učenci razredne stopnje smo v decembrskem času spoznali pravljico Helene Kraljič z naslovom Nimam časa. Pravljica pripoveduje o medvedku Titu, ki se je želel posloviti od svojih prijateljev, preden je odšel na zimsko spanje. Prijatelji, žal, tistega dne niso imeli časa, da bi medvedka poslušali. Medvedek se je odpravil spat žalosten in jezen, ker ga prijatelji niso slišali, a srečen, ker je bil sit in ga je čakal topel brlog. V mrzli zimi so se prijatelji spomnili nanj. Začelo jih je skrbeti, zakaj ga tako dolgo ni. Prišla je pomlad, medvedek se je prebudil in stekel na lov za hrano. Prijatelji so bili presrečni, da ga spet vidijo, a žalostni in jezni, saj medvedek za njih ni imel časa.
Naslednje jutro so se vsi sestali pred medvedovim brlogom in ugotovili, da bi se morali med seboj dobro poslušati in si vzeti čas eden za drugega, pa nihče ne bi bil nikdar jezen in žalosten.
Z učenci smo izdelali lutke glavnih junakov in na novoletni predstavi premierno odigrali lutkovno predstavo.
 Medved Tit |
 Veverica Vika |
 Jazbec Vili |
 Zajčica Brina |
Novoletna predstava
Starejši učenci so ustvarjali na temo praznični čas. Na novoletni predstavi so se predstavili s pesmijo Zimsko veselje, ki jo je spesnila dijakinja 2. letnika. Ob recitalu pesmi so učenci in dijaki pripravili različne plesne in pevske točke ter gledalce popeljali v zimski praznični čas.
 Pesem: |
 Zimsko veselje |
V novoletni predstavi se je skrivalo tudi letošnje voščilo učencev, dijakinj in učiteljic, ki ga podarjamo tudi Vam.
Vzemite si čas in doživite čim več imenitnih dni,
takšnih, ko se nikamor ne mudi.
Tistih s smehom na obrazu,
z iskrico v očeh in toplino v dlaneh.
Srečno, zdravo, pogumno in mirno v novem letu.
Nežka Dakskobler Markoč
december 2018
Avtor: Tina Žvab | Dec 7, 2018 | Levčki, Oddelki
V novembru nas je Levček odpeljal na zahod Slovenije, kjer smo spoznali najlepšo slovensko reko, smaragdno Sočo.
Starejši učenci so spoznali ljudsko pripovedko Kako je nastal izvir Soče, ki pripoveduje o treh bogovih, ki so živeli v dolini Trente in velikanu Vodobruhcu, ki je nekega dne prišel v Trento. Vodobruhec se je imenoval zato, ker je iz njegovih ust bruhala voda. Bil je hudoben, odpiral je svoja usta in bruhal vodo po vaseh, da je bilo vse poplavljeno. Ljudje so se bogovom pritoževali. Le-ti so ga zaprli v votlino, ga zvezali in mu odprli usta, da je voda začela namakati dolino. Od tedaj tam izvira Soča.
Učenci so pripravili plakat, ki nas popelje ob reki Soči od izvira do izliva, skozi večja mesta, doline in grape, ki so ob reki. Predstavili so zgodovinske ter kulturne znamenitosti in veliko športnih prireditev, ki se jih lahko udeležimo ob reki Soči. Soča je zelo obiskana v poletnih mesecih, saj poleg svoje lepote nudi obiskovalcem tudi veliko športnih dejavnosti.
 Ob reki Soči |
Ko so si predstavljali šumenje in tek reke Soče, so ustvarjali in naslikali prave umetnine.
Mlajši učenci so spoznali drugo ljudsko pripovedko z naslovom Kako je Soča dobila svojo barvo. Pripovedka pripoveduje o treh sestrah, Dravi, Savi in Soči, ki so se vedno prepirale in med seboj tekmovale. Njihov oče, vladar neba in zemlje, se je nekega dne tako razjezil, da jih je poslal na različne konce Slovenije. Sestre so se še vedno prepirale, zato jih je oče spremenil v reke. Ker še vedno niso dale miru, jim je nekega dne ponudil izziv in obljubil nagrado. Sestre je ob jutranji zori poslal proti morju in prvi, ki pride do morja, obljubil najlepšo barvo na svetu. Sava in Drava se nista držali dogovora. Sava je proti morju krenila ponoči, Drava pred sončnim vzhodom, Soča pa se je zbudila, ko jo je sonce že pošteno grelo. Ob spoznanju, da sta jo sestri ogoljufali, se je razjezila in se podala na pot. Na poti je rušila vse pred sabo. Prišla je prva do morja, sestri pa šele tri dni za njo. Bili sta jezni in nevoščljivi. Še danes, če prisluhnemo šumenju rek, slišimo, kako med valovi govorita: »Soča, sram te bodi!«
Oče, vladar neba in zemlje, pa je držal obljubo in Soči podaril najlepšo barvo na svetu. Nekateri pravijo, da je zelena, drugi, da je modra ali turkizna, vsi pa se strinjamo, da je najlepša reka na svetu.
Učenci so pravljico pripovedovali in jo ilustrirali.
 Sestre Drava, Sava in Soča. |
 Oče, vladar neba in zemlje. |
 Tekmovanje sester. |
 Zmagovalka Soča. |
Pripravili so tudi kamišibaj predstavo. Prisluhnite pripovedki o reki Soči in njeni barvi. Pa povejte, če se strinjate z nami, da je najlepša.
Nežka Dakskobler Markoč
november 2018
Avtor: Metoda Leban | Nov 9, 2018 | Levčki, Oddelki
V mesecu oktobru nas je levček iz Ljubljane odpeljal v Idrijo. Kraj smo poznali po čipkah, zato nas je zelo zanimalo, kaj vse nam bo levček o Idriji še zanimivega predstavil.
Najprej nam je povedal ljudsko pripovedko o Berkmandeljcu. To je mali škrat, ki živi v globinah nekoč bogatega rudnika živega srebra pod mestom. Rudarjem je prinašal srečo, če ga ti niso videli in srečali, ampak so samo slišali njegovo udarjanje s kladivom. Lahko jim je prinesel tudi nesrečo, če so se neprimerno vedli. Vendar pa so bili rudarji prepričani, če bodo slišali zvok Berkmandeljčevega kladiva, jim bo ta prinesel srečo in bodo naleteli v rudniku na bogate žile. V zahvalo so Berkmandeljcu vsak dan pripravili hrano, enkrat na leto pa so mu v zahvalo pustili še rdeč suknjič.
Tako smo spoznali še eno znamenitost Idrije – rudnik živega srebra. Za vse, ki vas podzemni svet zanima, je v Idriji urejen Antonijev rov, ki vabi obiskovalce, da se podajo na rudarsko pustolovščino.
Starejše učence je o Idriji zanimalo še več, zato so se podali na podrobnejše raziskovanje mesta in pripravili plakat o njegovih znamenitostih. Plakat so nam predstavili in ga razstavili na oddelku.
Idrija
Malo so tudi ustvarjali. Izdelali so si škratke za srečo.
 Izdelovanje škratov iz das mase |
 Škratki za srečo |
Mlajši učenci smo se podali v raziskovanje sveta škratov. Ugotavljali smo, kakšni so škrati in kje živijo. Ustvarili smo pravo škratjo vas. Izdelali smo škratke in hišice. Učenka prvega razreda se je naučila še pesmico En krat je bil en majhen škrat.
 Izdelovanje škratovih hišic |
 Izdelovanje škratov iz odpadnega materiala |
Škratja vas
Škrati nam prinašajo srečo. Pogovarjali smo se o sreči, kaj je sreča in zakaj jo vsak potrebuje. Vsak učenec je vsakemu škratu v suknjico skril svoj zapis, zakaj srečo potrebujemo in zdaj verjamemo, da bomo srečo v prihodnosti tudi imeli.
Če jo potrebujete še vi, lahko pridete po njo k nam ali pa se odpravite na izlet v skrivnostni rudnik. Mogoče je iz temnih globin še slišati Berkmandeljca in njegovo kladivo, kdo ve?
Nežka Dakskobler Markoč
oktober 2018
Avtor: Tina Žvab | Okt 7, 2018 | Levčki, Oddelki
V letošnjem šolskem letu smo se skupaj z levčkom podali v raziskovanje Slovenije. Naša država nam ponuja ogromno čudovitih kotičkov, na katere velikokrat pozabimo. Preko ljudskih pravljic in pripovedk, ki nam jih bo levček predstavil, bomo spoznali naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti Slovenije. Spoznali bomo reke, izvire, jame, slapove, jezera, močvirja in barja. Obiskali bomo gradove, stare cerkvice, mline in rudnik. Spoznali bomo kraje, v katerih so znamenitosti in si pridobili novih idej za izlet po Sloveniji.
Če vam bo kdaj dolgčas, kar pokukajte k nam in spoznajte kaj novega tudi vi.
Najprej smo izbrali Ljubljano in Ljubljanskega zmaja.
Levček nam je predstavil legendo o Ljubljanskem zmaju, ki pripoveduje o pogumnem Jazonu, ki je v zgodovini skupaj s svojimi prijatelji priplul po Savi do Ljubljanice. Njihova barka se je zasidrala pri izviru Ljubljanice. Tu je želela prezimiti. A niso imeli miru, saj je v jezeru živela strašna pošast – zmaj, s katerim se je Jazon spopadel in ga junaško premagal. Ta pošast je bil sam Ljubljanski zmaj, ki je danes simbol mesta Ljubljane, simbolizira pa pogum, veličino in moč.
Levček pa nam ne pripoveduje samo pravljic in pripovedk, razdeli nam tudi naloge. Zavihali smo rokave in se lotili dela. Učenci na predmetni stopnji so pregledali in prelistali knjige, atlase in zanimive spletne strani ter pripravili plakat o Ljubljani.
 Plakat Ljubljana |
Naslikali so svoje domišljijske zmaje in napisali njihove zgodbe, ki smo jih razstavili na oddelku.
 Domišljijski zmaj |
 Domišljijski zmaj |
 Domišljijski zmaj |
Na razredni stopnji sva z učenko pripravili didaktično igro z naslovom Potep po Ljubljani. Učenka si je izbrala 10 zanimivosti Ljubljane in o njih pripravila vprašanja. Razporedila jih je po težavnosti, od lahkega do zelo težkega. Pravilen odgovor igralcu omogoča nadaljevanje potepanja po Ljubljani. Preko igre se ne le potepamo, ampak tudi učimo in spoznavamo našo domovino.
 Didaktična igra: Potep po Ljubljani |
Nežka Dakskobler Markoč
september 2018
