Decembrski čas je poseben čas v letu. Povsod se prižgejo luči, ki krasijo mesta in naše domove. V nas se naseli pričakovanje, ki nas pelje v novo leto. Zasijejo želje, zažari veselje.
V tem času se vedno znova obračamo nazaj in vsako leto znova kujemo nove načrte in želimo poiskati nove izzive. In v vsem tem iskanju in pričakovanju samo hitimo, hitimo naprej.
Učenci razredne stopnje smo v decembrskem času spoznali pravljico Helene Kraljič z naslovom Nimam časa. Pravljica pripoveduje o medvedku Titu, ki se je želel posloviti od svojih prijateljev, preden je odšel na zimsko spanje. Prijatelji, žal, tistega dne niso imeli časa, da bi medvedka poslušali. Medvedek se je odpravil spat žalosten in jezen, ker ga prijatelji niso slišali, a srečen, ker je bil sit in ga je čakal topel brlog. V mrzli zimi so se prijatelji spomnili nanj. Začelo jih je skrbeti, zakaj ga tako dolgo ni. Prišla je pomlad, medvedek se je prebudil in stekel na lov za hrano. Prijatelji so bili presrečni, da ga spet vidijo, a žalostni in jezni, saj medvedek za njih ni imel časa.
Naslednje jutro so se vsi sestali pred medvedovim brlogom in ugotovili, da bi se morali med seboj dobro poslušati in si vzeti čas eden za drugega, pa nihče ne bi bil nikdar jezen in žalosten.
Z učenci smo izdelali lutke glavnih junakov in na novoletni predstavi premierno odigrali lutkovno predstavo.
Starejši učenci so ustvarjali na temo praznični čas. Na novoletni predstavi so se predstavili s pesmijo Zimsko veselje, ki jo je spesnila dijakinja 2. letnika. Ob recitalu pesmi so učenci in dijaki pripravili različne plesne in pevske točke ter gledalce popeljali v zimski praznični čas.
V novoletni predstavi se je skrivalo tudi letošnje voščilo učencev, dijakinj in učiteljic, ki ga podarjamo tudi Vam.
Vzemite si čas in doživite čim več imenitnih dni,
takšnih, ko se nikamor ne mudi.
Tistih s smehom na obrazu,
z iskrico v očeh in toplino v dlaneh.
Srečno, zdravo, pogumno in mirno v novem letu.
Nežka Dakskobler Markoč
december 2018