Avtor: Tina Žvab | Jun 7, 2018 | Levčki, Oddelki
V aprilu smo spoznali ljudsko pravljico Hvaležni medved. Vsebina pravljice nam je zlezla pod kožo, dobro smo se počutili ob razmišljanju, da smo nekomu hvaležni, da je nekdo hvaležen nam, da za nekoga nekaj lepega naredimo in mu s tem polepšamo dan.
Odločili smo se, da bomo tudi v mesecu maju ustvarjali na temo pravljice Hvaležni medved. Na oddelek smo povabili učiteljico Tino Žvab in ji razkrili našo idejo. Skupaj smo pripravili likovno delavnico, na kateri smo iz plastelina izdelali glavne junake.
 Ustvarjanje s plastelinom. |
 Glavna junaka (mati, hvaležni medved). |
Ozadje prizorišča smo naslikali z vodenimi barvicami in pomembne elemente izdelali iz kolaž papirja. Ob ustvarjanju so učenci uživali in med seboj odlično sodelovali.
 Ozadje. |
»Scena« in vsi junaki so bili pripravljeni, čakala nas je še snemalna akcija. Naš cilj je bil posneti novo animacijo ljudske pravljice Hvaležni medved. Učenci so upoštevali vsa pravila, ki sva jih postavili z učiteljico Tino, in snemanje je teklo kot po maslu. Posneli smo več kot 400 fotografij, sestavili animacijo, ji dodali pripoved in zvočno spremljavo.
Po treh urah trdega dela smo dobili končni izdelek, animacijo pravljice Hvaležni medved v slovenskem knjižnem jeziku in v narečju. Učenci so bili na izdelek zelo ponosni, učiteljici pa sta bili ponosni na učence, ki so sodelovali na delavnicah.
Na oddelku smo se že naslednji dan pohvalili in vsem predstavili našo novo animacijo.
Danes jo pokažemo še vam.
Uživajte ob gledanju slovenske ljudske pravljice Hvaležni medved.
Nežka Dakskobler Markoč
maj 2018
Avtor: Tina Žvab | Maj 6, 2018 | Levčki, Nerazvrščeno, Oddelki
V mesecu aprilu smo spoznali koroško ljudsko pripovedko Hvaležni medved.
Na jasi, na robu gozda je živela mati s svojim prvorojenim sinom. Pred hišo je šivala in uspavala otroka. V grmovju je nekaj zašumelo in prikazal se je velik, rjav medved. Mati se je prestrašila, zgrabila je sinka in drgetajoče pričakovala, kaj bo medved naredil.
Medved je iskal pomoč, saj se mu je v taco zarinil velik črn trn. Materi je pokazal poškodovano taco in ta ga je s šivanko odrešila vsega trpljenja, bolečine in žalosti.
Medved je srečen, zadovoljen in pomirjen odšel nazaj v gozd, s seboj pa odnesel otrokovo zibelko. Mati se je čudila nad nesramnostjo in predrznostjo medveda. Pomislila je, da je dobrota res sirota. Niti slutila ni, da se bo medved vrnil in ji v zahvalo prinesel polno zibelko rumenih, sladkih hrušk.
V pripovedki smo spoznali pomemben nauk za življenje – pomagajmo nekomu v stiski in težavah in to nam bo povrnjeno.
Z učenci smo se po poslušanju in prebiranju pripovedke veliko pogovarjali o čustvih. Čustva smo prepoznavali, jih opisovali in jih skušali narisati. Poiskali in pripravili smo didaktične igre, ki so nam pomagala čustva prepoznati ter jih poiskati v sebi.
 Prepoznavanje čustev v pravljici |
 Prepoznavanje čustev |
 Vrtiljak čustev |
 Spomin: Čustva |
Učenci so svoje občutke prelili tudi na papir in narisali lastne izkušnje ob doživljanju različnih čustev.
Nežka Dakskobler Markoč
april 2018
Avtor: Tina Žvab | Apr 9, 2018 | Levčki, Oddelki
V marcu smo težko pričakovali 26. bolnišnične olimpijske igre. Nanje smo se pripravljali kot pravi športniki, trenirali smo več tednov. Najprej smo spoznali igre, njihova pravila in pomen »fair playa« – poštene igre.
V zadnjem tednu pred glavnim dogodkom smo izvedeli, da nas bodo na igrah obiskali trije gostje, dva tekvandoista, Ana Petrušič in Jure Pantar, ter ultramaratonec Žiga X Gombač. Malce smo pobrskali po spletu, da smo goste spoznali in zanje pripravili zanimiva vprašanja. Gostje so nam še sami predstavili svoje zgodbe, ki so jih doživeli in jih živijo. V njihove zgodbe je vpleteno veliko truda, poguma, vztrajnosti in dobre volje, s katerimi premagajo vse padce na svojih poteh.
A levčki nismo bili samo športniki. Poslušali smo tudi pravljico z naslovom Dobra volja, ki jo je napisal naš olimpijski gost Žiga X Gombač.
Dobra volja? Kaj to je in kje se skriva, smo se spraševali, iskali odgovore in jih našli. Spoznali smo, da se dobra volja skriva v nas, če jo le želimo poiskati in videti, da nas dobra volja osrečuje in zabava.
Nam dobre volje ne manjka, zato jo pošiljamo še vam.
 Naslovnica – Dobra volja, Žiga X Gombač. |
 Ana in prijateljica sta se igrali z žogo na travniku. |
 Žoga je poletela čez ograjo k sosedu Kalanu. Ana je bila žalostna in je jokala. Odšla je k mami v kuhinjo. |
 Mama je Ani povedala, da so nekateri ljudje prijazni, drugi ne. |
 Sosed Kalan je bil neprijazen gospod. Bil je zelo jezen, ni hotel vrat odpreti, bil je rdeč v obraz, ni pozdravil, gledal je v tla in ni se pogovarjal. |
 Ana je odšla v sobo in razmišljala, kako naj pomaga sosedu Kalanu. Maček Bučko jo je odpeljal k ogledalu. Pogledala sta se vanj. Ana je našla dobro voljo v sebi. |
 Ana se je odločila, da bo sosedu spekla piškote in mu napisala pismo. Upala je, da bo sosed Kalan končno spoznal in našel dobro voljo. |
|
Nežka Dakskobler Markoč
marec 2018
Avtor: Tina Žvab | Mar 7, 2018 | Levčki, Oddelki
Mesec februar je res najkrajši mesec v letu, a vsekakor ne najmanj zanimiv.
Mesec februar je bil na našem oddelku posvečen kulturi in »mini« kulturnim prireditvam našega razreda.
V začetku meseca smo pripravili razstavo o animaciji Peter Klepec. Vsem starejšim učencem in zaposlenim na oddelku smo predstavili naše rekvizite ter opisali, kako je potekalo naše snemanje. Kar težko so nam verjeli, da smo za to animacijo posneli več kot 300 fotografij.
 Naslov |
 Petrova hiša |
|
 Peter Klepec in usta zlobnih pastirjev |
 Čudežna vila in čarobne kapljice |
|
 Ozadje in končni napis |
|
Z učenci smo se veliko pogovarjali o počutju Petra Klepca. Pripovedovali so o lastnih izkušnjah, kdaj se sami počutijo srečni in veseli oziroma žalostni in nesprejeti. Vsak učenec je za razstavo svoje izkušnje tudi narisal.
 . |
 . |
 Risbe učencev razredne stopnje |
V naslednjem tednu smo praznovali največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V ta namen smo imeli kulturni dan, na katerem smo se pesnika spominjali na različne načine. Življenje in delo pesnika so učenci spoznavali z različnimi dejavnostmi.
Z učencema tretjega razreda pa nismo spoznali samo dela dr. Franceta Prešerna, ampak tudi glasbene kulturne prireditve. Ogledali smo si posnetek baletne predstave in poslušali glasbeno pravljico Rokavička.
Ne, ne! Nismo si ogledali le posnetkov in poslušali. Tudi preizkusili smo se v vlogi pisatelja in skladatelja ter ustvarili svojo glasbeno pravljico.
Če vas zanima, o čem govori, ji prisluhnite.
Posnetek: Glasbena pravljica
Nežka Dakskobler Markoč
februar 2018
Avtor: Tina Žvab | Feb 6, 2018 | Levčki, Oddelki
V januarju smo spoznali lik Petra Klepca.
Peter Klepec je živel z materjo v stari, revni hiši. Bil je šibak in droban deček, katerega so pastirji zaničevali, izkoriščali, »brili norce iz njega« in ga večkrat pretepli ter obsodili po krivem. Peter si je najbolj od vsega želel postati močan, da bi premagal pastirje.
Nekega dne se mu je želja uresničila. Dobra vila, ki je rešil pred sončnimi žarki, mu je ponudila čarobno vodo, ta pa mu je dala moč. Z močjo se je rešil hudobnih in nesramnih pastirjev, sebi, materi in vsem ostalim ljudem v težavah pa je s svojo močjo neprestano in nesebično pomagal.
Tokrat smo se odločili, da bomo staro ljudsko pravljico spremenili v novo, moderno obliko. K sodelovanju smo povabili učiteljico Tino Žvab, ki nam je na pomoč priskočila kot Peter Klepec.
Učilnico smo spremenili v snemalni studio in v treh srečanjih nam je uspelo pripraviti animacijo slovenske ljudske pripovedke Peter Klepec.
Prvo srečanje je bilo namenjeno predpripravi. Pripravili smo vse potrebne pripomočke in materiale, ki smo jih potrebovali za snemanje. Pri delu sta sodelovala dva učenca, učenec 3. in 5. razreda, ki sta neizmerno uživala in aktivno sodelovala ter dajala ideje pri vseh korakih.
 Predpriprava na snemanje |
V drugem srečanju smo posneli animacijo, v tretjem pa smo ji dodali še zvok. Pripovedko sta izmenično pripovedovala oba učenca. Po uri trdega dela smo dobili končni izdelek, ki vam ga z veseljem predstavljamo, in vam želimo, da bi ob gledanju in poslušanju uživali.
Nežka Dakskobler Markoč
januar 2018
Avtor: Tina Žvab | Jan 4, 2018 | Levčki, Oddelki
December je pravljični čas, čas praznikov, ki nam sežejo do srca in duše.
December je čas, ko se oziramo nazaj in kujemo načrte za prihajajoče leto. Je čas, ko nas obiščejo dobri možje, čas daril in presenečenj, čas, ko si podamo roke in voščimo najlepše, čas druženja z družino, prijatelji in ljudmi, ki jih imamo radi.
Levčki smo v začetku decembra okrasili oddelek in se praznično obarvali. Začeli smo razmišljati o presenečenju, ki bi ga pripravili ob koncu leta. Ideja o skupni predstavi za vse zaposlene na oddelku se je vsem zdela imenitna, zato smo zavihali rokave.
Učenci razredne stopnje in tri učenke predmetne stopnje smo pripravili dramatizacijo Mojce Pokrajculje, ki je s svojo toplino in dobroto naša srca ogrela že v mesecu novembru. Izdelali smo pripomočke in pripravili sceno ter se urili v nastopanju.
 Dramatizacija Mojce Pokrajculje |
Učenke predmetne stopnje in dijakinje pa so pripravile kamišibaj. To je vrsta gledališča, ki prihaja z Japonske, kjer kami pomeni papir, šibaj pa gledališče oziroma dramska igra.
Zapisale so svojo zgodbo z naslovom Drugačnost, ki govori o jelenčku Rudolfu, ki je bil drugačen, poseben, a čudovit jelenček. Prijatelji jelenčki so se iz njega norčevali, saj njegove posebnosti niso znali prepoznati oziroma je niso razumeli. Njegovo skrivnost je razložil Božiček, ki ga je toplo in prijazno vzel za svojega otroka, sklical sestanek in vse opozoril na Rudolfovo drugačnost.
 Kamišibaj: Drugačnost |
Zgodbi nam sporočata, da je v življenju pomembno, da smo prijazni, spoštljivi, dobrosrčni in prijazni drug do drugega, da se med seboj spoštujemo in poslušamo, saj smo tako srečni in imamo prijatelje. Laži in nespoštovanje nas ne pripeljejo daleč, pripeljejo nas do samote.
S prireditvijo smo obiskovalcem zaželeli lepe, mirne praznične dni, v prihajajočem letu pa obilo sreče, topline, dobrote in stkanih pravih prijateljskih vezi.
 Zborček želja |
Nežka Dakskobler Markoč
december 2017
