Avtor: Metoda Leban | Feb 11, 2019 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se z učenci na oddelku pogovarjali o štorkljah v Prekmurju. Prebrali smo več člankov na to temo.
Zamislili smo se ob naslovu članka »Ali bodo v Prekmurju morali pozabiti na svoj simbol- štorklje?«Štorkelj je namreč zaradi izginjanja močvirnatih travnikov, ki so namenjeni vedno bolj gradnji in drugim dejavnostim človeka, vedno manj.
Prebrali pa smo tudi, kakšen odnos imajo prebivalci Filovcev, Cvetkovcev ter Velike Polane do svojih štorkelj. Čistijo jim gnezda, travnike pokosijo, preden se ptice spomladi vrnejo z juga, nastavljajo jim dodatne podstavke za gnezdenje, čistijo kamnolome, namenjene prehrani in materialu za gnezdenje,in štorklje preštevajo s pomočjo obročkov.
Veliko vedo tudi o njihovih gnezdih. Naprimer, zakaj se zgodi, da štorklja pomeče mladiče iz gnezda. To je velika tragedija za te kraje. To se zgodi, če sta dve gnezdi preveč skupaj in štorklje nimajo dovolj prostora za nabiranje hrane.
Prebrali in pogovarjali smo se tudi o tem,da v zadnjem času vrane vse pogosteje napadajo štorklje, da pa vrabčki s štorkljami živijo v sožitju.
Društva za opazovanje ptic opazujejotudi štorklje, da bi izvedeli čim več o njih.
Članki so nas podučili še o ljudskih modrostih, da prinesejo štorklje, ki gnezdijo na dimnikih, v dom naraščaj in da gnezdijo tam, kjer so dobri ljudje. Zanimivo je bilo prebrati, da prebivalci Prekmurjaupoštevajo rek, da če podereš staro hišo s štorkljinim gnezdom vred, to prinese ogenj na novo postavljeno hišo. Zato v takem primeru za štorkljepostavijo dodaten drog.
Ob branju člankov smo naredili lep plakat, ki zdaj krasi hodnik pred oddelkom in je mimoidočim zanimivo branje.
Plakat z naslovom Štorklje v Prekmurju.
Andreja Gumilar
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 10, 2019 | Hobotnice, Oddelki
Ljubljanica je lena zelena reka, ki se vije skozi Ljubljano. Hkrati pa je zelo zanimiva, saj je ponikalnica in je znana kot reka s sedmih imeni. Izliva se v Savo. Ljubljanica je bila tudi zgodovinsko zelo pomembna reka, saj so potapljači v njej našli zanimive najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij. Več o tem si lahko preberete na strani:
http://www.dedi.si/dediscina/327-arheoloske-najdbe-iz-ljubljanice.
Lahko pa greste tudi v Prirodoslovni muzej Slovenije in si najdbe tam tudi ogledate. Jaz sem si jih že.
Kadar sem sprejet v bolnišnico, se pogosto sprehajamo ob Ljubljanici. Opazil sem, da v njej in ob njej živijo zelo zanimive živali. Poleg rac, seveda. Sklenil sem malo raziskati te živali in odkril sem tole:
NUTRIJA ALI BOBROVKA
Spada med rastlinojede glodavce. Sprehajalci jo pogosto zamenjajo za podgano. Pa ni! Samo po videzu spominja nanjo. Živi skoraj po vsem svetu, v vodi ali ob vodi. Tehta od 5 do 9 kilogramov in meri od 40 do 60 centimetrov (brez repa). Rep je dolg še dodatnih 30 do 45 centimetrov. Nutrija je poraščena z gosto, tršato dlako temnorjave barve. Posebnost nutrije so živo oranžni sekalci ter plavalna kožica na nogah.
V Sloveniji so nutrije prvič opazili okoli leta 1936 pri Mariboru. Gojili so jih na farmah zaradi kožuhov. Taka farma je bila tudi na Ljubljanskem barju. Od tam so pobegnile tudi v Ljubljanico. Okolje jim je zelo ustrezalo in so se zelo razmnožile. Zdaj spadajo med invazivne tujerodne vrste. Ribiči nutrij ne preganjajo, ker so neškodljive in nenevarne. Za sprehajalce ob Ljubljanici so pogosto prava paša za oči. Še posebej spomladi, ko imajo prikupne mladičke.
NAVADNI MOČERAD
Navadni ali repati močerad je dvoživka. In ja, živi ob Ljubljanici. Zraste do 20 centimetrov. Dokaz so priložene fotografije. Tale je 25. decembra pozabil, da je zima, ker je bil lep sončen dan, in se je sprehajal po potki. Uboge živali so že čisto zmešane zaradi vse teh podnebnih sprememb. Na hrbtu in bokih ima rumene lise. Močerad ima rad mokra tla. Po telesu ima strupene žleze, rumeno-črna je seveda opozorilna barva. Človeku ni nevaren, razen če pride v stik z očmi ali usti. Ličinke se razvijajo v telesu samice. Doživi pa lahko tudi do 20 let.
Avtor besedila in ilustracij: Jan, 6. razred.
Mojca Topič
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 10, 2019 | Medvedki, Oddelki
Zimo si večinoma predstavljamo kot zasneženo pokrajino, zato smo z velikimi upi pričakovali prvi sneg. In smo ga dočakali. Z občudovanjem smo zrli v puhaste snežinke, ki so padale z neba in na tleh ustvarjale snežno odejo. Ker pa smo bili v bolnišnici, smo lesketajočo se zimsko idilo občudovali samo skozi okno.
Kljub vsemu pa se nismo povsem odpovedali snežnemu veselju. Naredili smo senzorični sneg.
Za doma narejen senzorični sneg potrebujemo sodo bikarbono in peno za britje. V posodo smo stresli sodo bikarbono in postopoma dodajali peno v razmerju 1:3 (npr. ena skodelica sode in tri skodelice pene). Zmes je enostavna za pripravo in se zelo lepo oblikuje. Nastali so zanimivi snežaki.
 Soda bikarbona in pena za britje. |
 Senzorični sneg. |
 Snežak iz senzoričnega snega. |
 Snežak iz senzoričnega snega. |
Snežake pa smo izdelovali tudi iz odpadle embalaže – starih zgoščenk.
 Snežena gospodična. |
 Snežni mož. |
Ana Dobovičnik
januar 2019
Avtor: Tina Žvab | Feb 10, 2019 | Oddelki, Žogice nogice
Novo leto, nov začetek in nova pot. Pot v ogledalo?
V mrzle dni januarja smo zakorakali ob spoznavanju mojstrovine Metke Krašovec. Njena dela so polna ugank in skrivnosti, hkrati pa izžarevajo čistost, milino in lepoto. Metka Krašovec je edinstvena umetnica, katere slike so hitro prepoznavne. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
 Deklica na čolnu se ozira nazaj v gledalca. Pluje po kristalno čisti vodi, ki kot ogledalo odseva nebo in oblake. |
Slika nas je popeljala v poseben skrivnosten občutek miru, pred nas pa postavila velik izziv pri upodobitvi reprodukcije. V modrino neba in ozadja je pogumno zagrizla dijakinja Neža. Ko je bilo ozadje pripravljeno, je sledilo še zahtevnejše delo; oblaki, drevesa in deklica v čolnu. Deklice v čolnu sta se lotili obe – Neža in njena mamica. Izdelka sta bila različno velika in vsak po svoje zanimiva. Odločitev o izboru, kateri bo krasil reprodukcijo, sem prepustila ustvarjalcem, ki so delo dokončali. Sedmošolec Matic, dijakinja Kaja in petošolka Laura so določili horizont in se trudili pri upodobitvi simetrije dreves in oblakov, ki odsevajo v vodi.
 Tudi naše dekletce se ozira nazaj v vse nas, gledalce, in pluje neznano kam. |
Četrtošolka Hana in šestošolec Jan sta se skušala vživeti v sliko na drugačen način. Predstavljala sta si pogovor z dekletom na sliki in svoje duhovito razmišljanje izrazila v verzih.
Navihana deklica
Kam pluješ, deklica majhna?
V gore, med drevesa in oblake?
Ne.
Grem na Bled, potem pa še na sladoled.
Hana 4.r., Žan 6.r.
Mmm, sladoled. Tudi pozimi si lahko privoščimo kakšnega. Jaz bom izbrala čokoladnega. Pa vi?
Tina Žvab
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 9, 2019 | Levčki, Oddelki
V mesecu januarju nas je levček povabil k raziskovanju in spoznavanju čudovite Koroške. Koroška je zakladnica dragocenosti, ki sta jih ustvarila narava in človek. Skrite so po kotičkih naselij in gora. Čas se tukaj ustavi, človek začuti toplino narave in prijaznost ljudi.
Skrivnosti, dobrote, kulturne in naravne znamenitosti Koroške so iskali učenci predmetne stopnje in dijakinje in nam ponovno pripravili o vsem tem izviren plakat. Niso pozabili niti na naše smučarske legende, ki so prve smučarske zavoje naredili prav na strminah na Koroškem, čez leta pa popeljali Slovenijo med vrhunske smučarske države.
 Koroška |
Pobrskali smo po ljudskem izročilu in našli legendo o kralju Matjažu. Spoznali smo več različic legende. Nam je bila najbolj všeč tista, ki pravi, da je bil kralj Matjaž dober kralj, ki je dobro skrbel za svoje ljudstvo. Ker si je želel, da ljudstvo ne bi nikoli bilo lačno, je po Sloveniji sekal in krčil gozdove ter ustvarjal rodovitno zemljo. Nekega dne je prišel na Koroško ter svojim vojakom velel, naj posekajo ves gozd na Sveti gori. Predenj je stopila starka in ga prosila, naj tega ne stori. A kralj Matjaž je ni poslušal. Poslal je vojsko na delo. Med tem pa se je Sveta gora (danes Peca) odprla in kralj Matjaž je s svojo vojsko padel v notranjost gore. Pa niso umrli. Samo zaspali so in še danes sladko spijo.
Legenda pravi, da se bodo vsi prebudili, ko bo Matjaževa brada devetkrat ovila kamnito mizo. Spet druga legenda pravi, da se bo kralj Matjaž prebudil, ko bo Rajska ptica preletela goro in s svojim čudovitim žvrgolenjem prebudila kralja Matjaža. Nekateri pa verjamejo, da obstaja skrivni vhod v votlino. Skrivni vhod je viden samo na silvestrsko noč. In prvi, ki bo v tej noči zagledal vhod, bo lahko vstopil v votlino in si nabral zlata, kolikor si bo želel.
Zanimivo prebiranje in spoznavanje ljudskih legend o kralju Matjažu je učence predmetne stopnje navdušilo, da so zapisali svoje zgodbe in lik kralja Matjaža prenesli v sodobni čas.
 Odlomek iz zgodbe. |
Učenci razredne stopnje so izdelali relief kralja Matjaža iz das mase.
 Kralj Matjaž, učenka 3. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenec 5. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
Učenec 5. razreda je spoznal še pesem z naslovom Ples kralja Matjaža, ki jo je zapel in zaigral na Orffove instrumente.
Posnetek: Ples kralja Matjaža
Kdo ve, mogoče pa prav naše ustvarjanje in prepevanje prebudi kralja Matjaža, da nas s svojo vojsko ponovno obišče.
Nežka Dakskobler Markoč
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 9, 2019 | Ježki in slončki, Oddelki
Skoraj vsak učenec se kdaj preizkusi v ročnih delih. Vztrajnost nas vodi do postopnega usvajanja določene veščine. V mesecu januarju smo spoznavali, za kaj vse lahko uporabimo volno. Pričeli smo s pletenjem.
 Prvi poskusi pletenja. |
 Pletenje šala. |
Najprej smo se naučili narediti prvo petljo nasnutka, nato pa dodali še ostale petlje. Kar nekaj vaje je bilo potrebno, da smo to usvojili. Sledilo je učenje desnih zank. Po nekajkratnih poskusih je delo steklo. Pričeli smo plesti šal za oddelčnega kaširanega snežaka. Ko je bil šal dovolj dolg, smo petlje zaključili. Dodali smo mu še resice in ga zavezali snežaku okrog vratu. Šal so postopno pletle učenke osnovne šole in srednješolke. Pomagale pa so tudi nekatere mamice.
 Šal za snežaka je spleten. |
 Snežak v novi preobleki. |
Spoznali smo tudi, kako se naredi cof. Pripravili smo si karton, šestilo, škarje in volno. Iz kartona smo izrezali dva enako velika kroga. Na sredino vsakega kroga smo s šestilom narisali še en manjši krogec in ga izrezali. Na kartonast obroč smo navili volno in jo na zgornjem delu obroča prerezali. Nekoliko daljšo volneno nit smo nekajkrat ovili okrog volne na sredini med obema kartonoma, naredili vozel, odstranili karton in cof je bil narejen.
 Srednješolka Anja je na kartonast obroč navila volno. |
 Z delom je nadaljevala osnovnošolka Eva in dokončala cof. |
Minca Gale
januar 2019
