Ljubljanica je lena zelena reka, ki se vije skozi Ljubljano. Hkrati pa je zelo zanimiva, saj je ponikalnica in je znana kot reka s sedmih imeni. Izliva se v Savo. Ljubljanica je bila tudi zgodovinsko zelo pomembna reka, saj so potapljači v njej našli zanimive najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij. Več o tem si lahko preberete na strani:
http://www.dedi.si/dediscina/327-arheoloske-najdbe-iz-ljubljanice.
Lahko pa greste tudi v Prirodoslovni muzej Slovenije in si najdbe tam tudi ogledate. Jaz sem si jih že.
Kadar sem sprejet v bolnišnico, se pogosto sprehajamo ob Ljubljanici. Opazil sem, da v njej in ob njej živijo zelo zanimive živali. Poleg rac, seveda. Sklenil sem malo raziskati te živali in odkril sem tole:
NUTRIJA ALI BOBROVKA
 |
 |
Spada med rastlinojede glodavce. Sprehajalci jo pogosto zamenjajo za podgano. Pa ni! Samo po videzu spominja nanjo. Živi skoraj po vsem svetu, v vodi ali ob vodi. Tehta od 5 do 9 kilogramov in meri od 40 do 60 centimetrov (brez repa). Rep je dolg še dodatnih 30 do 45 centimetrov. Nutrija je poraščena z gosto, tršato dlako temnorjave barve. Posebnost nutrije so živo oranžni sekalci ter plavalna kožica na nogah.
V Sloveniji so nutrije prvič opazili okoli leta 1936 pri Mariboru. Gojili so jih na farmah zaradi kožuhov. Taka farma je bila tudi na Ljubljanskem barju. Od tam so pobegnile tudi v Ljubljanico. Okolje jim je zelo ustrezalo in so se zelo razmnožile. Zdaj spadajo med invazivne tujerodne vrste. Ribiči nutrij ne preganjajo, ker so neškodljive in nenevarne. Za sprehajalce ob Ljubljanici so pogosto prava paša za oči. Še posebej spomladi, ko imajo prikupne mladičke.
 |
NAVADNI MOČERAD
 |
 |
Navadni ali repati močerad je dvoživka. In ja, živi ob Ljubljanici. Zraste do 20 centimetrov. Dokaz so priložene fotografije. Tale je 25. decembra pozabil, da je zima, ker je bil lep sončen dan, in se je sprehajal po potki. Uboge živali so že čisto zmešane zaradi vse teh podnebnih sprememb. Na hrbtu in bokih ima rumene lise. Močerad ima rad mokra tla. Po telesu ima strupene žleze, rumeno-črna je seveda opozorilna barva. Človeku ni nevaren, razen če pride v stik z očmi ali usti. Ličinke se razvijajo v telesu samice. Doživi pa lahko tudi do 20 let.
 |
Avtor besedila in ilustracij: Jan, 6. razred.
Mojca Topič
januar 2019
