Avtor: Tina Žvab | Feb 10, 2019 | Oddelki, Žogice nogice
Novo leto, nov začetek in nova pot. Pot v ogledalo?
V mrzle dni januarja smo zakorakali ob spoznavanju mojstrovine Metke Krašovec. Njena dela so polna ugank in skrivnosti, hkrati pa izžarevajo čistost, milino in lepoto. Metka Krašovec je edinstvena umetnica, katere slike so hitro prepoznavne. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
 Deklica na čolnu se ozira nazaj v gledalca. Pluje po kristalno čisti vodi, ki kot ogledalo odseva nebo in oblake. |
Slika nas je popeljala v poseben skrivnosten občutek miru, pred nas pa postavila velik izziv pri upodobitvi reprodukcije. V modrino neba in ozadja je pogumno zagrizla dijakinja Neža. Ko je bilo ozadje pripravljeno, je sledilo še zahtevnejše delo; oblaki, drevesa in deklica v čolnu. Deklice v čolnu sta se lotili obe – Neža in njena mamica. Izdelka sta bila različno velika in vsak po svoje zanimiva. Odločitev o izboru, kateri bo krasil reprodukcijo, sem prepustila ustvarjalcem, ki so delo dokončali. Sedmošolec Matic, dijakinja Kaja in petošolka Laura so določili horizont in se trudili pri upodobitvi simetrije dreves in oblakov, ki odsevajo v vodi.
 Tudi naše dekletce se ozira nazaj v vse nas, gledalce, in pluje neznano kam. |
Četrtošolka Hana in šestošolec Jan sta se skušala vživeti v sliko na drugačen način. Predstavljala sta si pogovor z dekletom na sliki in svoje duhovito razmišljanje izrazila v verzih.
Navihana deklica
Kam pluješ, deklica majhna?
V gore, med drevesa in oblake?
Ne.
Grem na Bled, potem pa še na sladoled.
Hana 4.r., Žan 6.r.
Mmm, sladoled. Tudi pozimi si lahko privoščimo kakšnega. Jaz bom izbrala čokoladnega. Pa vi?
Tina Žvab
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 9, 2019 | Levčki, Oddelki
V mesecu januarju nas je levček povabil k raziskovanju in spoznavanju čudovite Koroške. Koroška je zakladnica dragocenosti, ki sta jih ustvarila narava in človek. Skrite so po kotičkih naselij in gora. Čas se tukaj ustavi, človek začuti toplino narave in prijaznost ljudi.
Skrivnosti, dobrote, kulturne in naravne znamenitosti Koroške so iskali učenci predmetne stopnje in dijakinje in nam ponovno pripravili o vsem tem izviren plakat. Niso pozabili niti na naše smučarske legende, ki so prve smučarske zavoje naredili prav na strminah na Koroškem, čez leta pa popeljali Slovenijo med vrhunske smučarske države.
 Koroška |
Pobrskali smo po ljudskem izročilu in našli legendo o kralju Matjažu. Spoznali smo več različic legende. Nam je bila najbolj všeč tista, ki pravi, da je bil kralj Matjaž dober kralj, ki je dobro skrbel za svoje ljudstvo. Ker si je želel, da ljudstvo ne bi nikoli bilo lačno, je po Sloveniji sekal in krčil gozdove ter ustvarjal rodovitno zemljo. Nekega dne je prišel na Koroško ter svojim vojakom velel, naj posekajo ves gozd na Sveti gori. Predenj je stopila starka in ga prosila, naj tega ne stori. A kralj Matjaž je ni poslušal. Poslal je vojsko na delo. Med tem pa se je Sveta gora (danes Peca) odprla in kralj Matjaž je s svojo vojsko padel v notranjost gore. Pa niso umrli. Samo zaspali so in še danes sladko spijo.
Legenda pravi, da se bodo vsi prebudili, ko bo Matjaževa brada devetkrat ovila kamnito mizo. Spet druga legenda pravi, da se bo kralj Matjaž prebudil, ko bo Rajska ptica preletela goro in s svojim čudovitim žvrgolenjem prebudila kralja Matjaža. Nekateri pa verjamejo, da obstaja skrivni vhod v votlino. Skrivni vhod je viden samo na silvestrsko noč. In prvi, ki bo v tej noči zagledal vhod, bo lahko vstopil v votlino in si nabral zlata, kolikor si bo želel.
Zanimivo prebiranje in spoznavanje ljudskih legend o kralju Matjažu je učence predmetne stopnje navdušilo, da so zapisali svoje zgodbe in lik kralja Matjaža prenesli v sodobni čas.
 Odlomek iz zgodbe. |
Učenci razredne stopnje so izdelali relief kralja Matjaža iz das mase.
 Kralj Matjaž, učenka 3. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenec 5. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
 Kralj Matjaž, učenka 7. razreda. |
Učenec 5. razreda je spoznal še pesem z naslovom Ples kralja Matjaža, ki jo je zapel in zaigral na Orffove instrumente.
Posnetek: Ples kralja Matjaža
Kdo ve, mogoče pa prav naše ustvarjanje in prepevanje prebudi kralja Matjaža, da nas s svojo vojsko ponovno obišče.
Nežka Dakskobler Markoč
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 9, 2019 | Ježki in slončki, Oddelki
Skoraj vsak učenec se kdaj preizkusi v ročnih delih. Vztrajnost nas vodi do postopnega usvajanja določene veščine. V mesecu januarju smo spoznavali, za kaj vse lahko uporabimo volno. Pričeli smo s pletenjem.
 Prvi poskusi pletenja. |
 Pletenje šala. |
Najprej smo se naučili narediti prvo petljo nasnutka, nato pa dodali še ostale petlje. Kar nekaj vaje je bilo potrebno, da smo to usvojili. Sledilo je učenje desnih zank. Po nekajkratnih poskusih je delo steklo. Pričeli smo plesti šal za oddelčnega kaširanega snežaka. Ko je bil šal dovolj dolg, smo petlje zaključili. Dodali smo mu še resice in ga zavezali snežaku okrog vratu. Šal so postopno pletle učenke osnovne šole in srednješolke. Pomagale pa so tudi nekatere mamice.
 Šal za snežaka je spleten. |
 Snežak v novi preobleki. |
Spoznali smo tudi, kako se naredi cof. Pripravili smo si karton, šestilo, škarje in volno. Iz kartona smo izrezali dva enako velika kroga. Na sredino vsakega kroga smo s šestilom narisali še en manjši krogec in ga izrezali. Na kartonast obroč smo navili volno in jo na zgornjem delu obroča prerezali. Nekoliko daljšo volneno nit smo nekajkrat ovili okrog volne na sredini med obema kartonoma, naredili vozel, odstranili karton in cof je bil narejen.
 Srednješolka Anja je na kartonast obroč navila volno. |
 Z delom je nadaljevala osnovnošolka Eva in dokončala cof. |
Minca Gale
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Feb 7, 2019 | Čebelice, Oddelki
Januarja smo v hladnih deževnih dneh prisluhnili skladbam norveškega skladatelja in pianista Edvarda Griega. Poslušanje glasbe v nas sproža najrazličnejša čustva. Sprva smo se o čustvih pogovarjali, poimenovali smo prijetna in neprijetna čustva, nato pa smo poskusili čustva razbrati iz posameznih skladb. Učenci so imeli na voljo različne barve, s katerimi so prikazali čustvo ali dogodek, na katerega jih je glasba spomnila. Glasbo so tudi poimenovali.
Oglejte si, kako so šolarji od 2. do 5. razreda likovno predstavili Griegove skladbe in kako so jih naslovili.
♪ ▶️ Edvard Grieg: V dvorani gorskega kralja (Peer Gynt)
 Svet |
 Norčevanje |
 Čustva |
 Vojna |
♪ ▶️ Edvard Grieg: Aashejeva smrt
♪ ▶️ Edvard Grieg: Jutro (Peer Gynt)
 Pomlad |
 Ples |
 Svobodna |
 Sonce |
Metoda D. Leban
januar 2019
Avtor: Metoda Leban | Jan 9, 2019 | Marjetice, Oddelki
Naslovnica koledarja
V okviru projekta Spanjanje je v decembru mesecu potekala predstavitev koledarja Arneja Hodaliča z naslovom Svoboda.
Svoboda, ki jo fotograf prikazuje na koledarju, ima veliko obrazov, te pa je Arne predstavil tudi na dogodku.
Na predstavitvi koledarja so se fotografu pridružili tudi učenci bolnišnične šole.
Scarlett je razmišljala o svoji svobodi:
Vsak dan, ko opravim z vsemi terapijami, se počutim svobodno, saj sem dosegla velik napredek. In potem lahko delam, kar želim, barvam in se igram s prijatelji.
Scarlett, 11 let
|
________________ |
 Moja svoboda |
|
| _____________ |
|
|
In kako je Nejc ob listanju koledarja razmišljal o svobodi?
Vse živali na koledarju predstavljajo svobodo zaradi svojega gibanja, sožitja z naravo, preprostostjo. A svobode človek ne najde samo v gibu, lahko jo najde tudi v duhu, v umetnosti.
Besede, ki meni pomenijo svobodo, pa najdete med slikami koledarja.
Smeh
Veselje
Objem
Besede
Okolje
Dom
Astronomija
Nejc, 14 let
Kjar je ob fotografiji geparda na koledarju o svobodi razmišljal takole:
Želel bi si, da bi bila moja svoboda podobna gepardom. Veliko so zunaj, hitro tečejo, nihče jih ne ujame.
Tudi jaz bi bil rad gepard. Rad bi tekal kot gepard, bil puhast, da bi me vsi božali, vsi občudovali mojo moč. Rad bi tako dobro plezal kot oni in se skril med travo.
Kjar, 11 let
Geparda
Ob zaključku predstavitve koledarja se je Scarlett v imenu vseh učencev bolnišnične šole zahvalila:
Arne, hvala vam, da ste z nami delili vaša razmišljanja in fotografije o svobodi.
Da so otroci na rehabilitaciji doživeli mnogo lepih in prijetnih trenutkov, tudi trenutkov svobode v letu 2018, pa se zahvaljujemo vsem zaposlenim v podjetju Span, ki so bili naši sponzorji. In ne samo to, še mnogo, mnogo več. Pomagali so nam premagovati ovire, nas učili plavati, ribariti, nas zabavali in nam pomagali doživeti trenutke svobode na različnih ekskurzijah.
Še posebej hvala gospodu Ivu Rojcu, brez katerega ne bi bilo vseh teh prelepih skupnih doživetij.
VOŠČILO
Trenutki, ko smo srečni in nasmejani,
so naša svoboda.
Ujemite tudi vi čim več teh trenutkov v letu 2019.
Učenci bolnišnične šole na URI Soča
Tanja Babnik
december 2018
Avtor: Metoda Leban | Jan 7, 2019 | Medvedki, Oddelki
December je tudi v Medvedji deželi minil v znamenju lučk, bleščic, okraskov, lepih želja in prijetnih srečanj.
 |
Svet je lepši, če nekomu kaj daš.
Svet je lepši, če koga rad imaš.
Če stisneš roko komu, ki ga kaj boli.
Ta svet je lepši, če si človek do ljudi.
Vse dobro v letu 2019!
|
Obiskali so nas trije dobri, zimski možje. Skupaj s svojimi gosti so nam prinesli veliko veselja, smeha in daril.
 Miklavžev objem |
 Zabava s Čuki in ribičem Pepetom |
 Skupina Korteks in dedek Mraz |
 Božiček pleza po steni. |
Novoletne smrečice, adventni venčki in okraski, vse unikatno delo izpod malih prstkov naših medvedkov.
Ana Dobovičnik
december 2018
