Malena in Klepetan

V letošnjem šolskem letu smo kar nekaj mesecev z učenci spoznavali in spremljali par štorkelj, z imenoma Malena in Klepetan, iz okolice Slavonskega Broda.
O njiju smo prebrali nekaj prispevkov na spletu, ogledali pa smo si tudi nekaj njunih daljših in krajših videoposnetkov. Pritegnil nas je tudi polurni intervju z gospodom Stjepanom Vokičem, ki za ta par štorkelj in za njuna gnezda skrbi že dolga leta.
V tem tednu pa je učenka Lora iz 5. razreda, ki jo je ta tema zelo zanimala in veselila, o njiju veliko narisala in napisala. Najprej je narisala Maleno in Klepetana in njuno gnezdo, potem še njuno prijateljico, domišljijsko štorkljo z imenom Štifon. Izvedeli sva tudi, da je o štorklji Maleni Davor Vinkovič napisal pesem.

O priljubljenemu paru Maleni in Klepetanu pa vam lahko poveva še veliko zanimivih reči.

  • Klepetan se je vrnil iz Afrike k svoji Maleni letos že sedemnajstič.
  • Malena ni mogla nikoli leteti v Afriko, ker si je že kot mladič poškodovala krilo.
  • Skupaj sta imela v vseh teh letih kar 66 potomcev.
  • Klepetan preleti iz južne Afrike do gnezda Malene vsako leto 13 000 kilometrov.
  • Letos je prišel bolj zgodaj, že 19. marca, običajno pa pride med 24. in 28. marcem.
  • Malena ga že nekaj dni prej čaka. Kot bi slutila njegov prihod, odide ven iz tople garaže in postaja vse bolj živahna in nemirna.
  • Gospod Stjepan ju hrani z ribami in z mesom.
  • Ko Klepetan prileti iz Afrike, najprej na dvorišču poje, kar mu da gospod Stjepan, se nekoliko očedi, potem pa začne zbirati veje za gnezdo in veselo pozdravi Maleno. Zelo se veselita drug drugega in kmalu se tudi parita.
  • Malena že čez mesec dni izvali najmanj tri jajca, največ pa sedem jajc. Čuvata jih oba, da se ne ohladijo, in kasneje oba tudi hranita mladiče.
  • Za njuno ljubezensko zgodbo se zanima tudi angleška televizija BBC in ameriški portal The Dodo, posvečen živalim, ki je o njiju objavil zgodbo in navdušil javnost.
  • Klepetan odleti v južno Afriko 28. avgusta, njuni mladič pa že nekoliko prej, v začetku avgusta.
  • Malena je stara 25 let, Klepetan približno 33 do 35 let, štorklje pa živijo tudi 50 let.
  • Za Maleno gospod Stjepan skrbi že 27 let, za Klepetana pa 17 let, odkar je prvič poletel v gnezdo Malene.
  • Malena kar nekaj dni po tem, ko Klepetan odleti v Afriko, žaluje, joče, ne je in ne pije.
  • Znani par štorkelj hodijo gledat na Hrvaško z vsega sveta, tudi s Kitajske, iz Čila, s Češke, iz Nemčije, Francije …
  • Gospod Stjepan je nekdanji šolski hišnik, ki srčno in po svojih najboljših močeh vsa ta leta skrbi za par. Pozimi Maleni zakuri v pečki v garaži, da ji je dovolj toplo (nad 20 stopinj Celzija). Paru je pomagal zgraditi stabilnejšo gnezdo, zanju lovi ribe, Maleni je izdelal tobogan, po katerem lahko pride do gnezda, ker niti do njega ne more poleteti.

Vse, kar je učenka Lora narisala in napisala, sem plastificirala. Njeni izdelki krasijo pano na hodniku pred našim oddelkom.

Izdelki učenke Lore o Maleni in Klepetanu.

 

Andreja Gumilar
marec 2019

Pomlad

V mesecu marcu prihaja pomlad.

V letošnji pomladi smo v bolnišnični šoli izvedli že 27. bolnišnične olimpijske igre. Z učenci na oddelku smo se v pripravi na igre pogovarjali o olimpijskih igrah in njihovih vrednotah, o pošteni igri (fair play), o pomenu gibanja in o tem, s katerimi športi se ukvarjajo.

Matevž, 4. r.

Anja, 1. r.

Prostor za igre pri nas ni najbolj primeren, ker pa se znamo prilagajati in improvizirati v najboljšem pomenu te besede, smo igre uspešno izvedli, navijali in bili veseli priznanj. Vsi učenci so tudi pomagali pri postavljanje kegljev, pobiranju žogic in pospravljanju.

Prilagojeno kegljanje (tobogan bowling).
Anja, 1. r.

Mesec marec pa ni le mesec pomladi in športa, ampak tudi mesec poezije.
21. marca praznujemo svetovni dan poezije. Poeziji ta dan damo še posebno mesto; jo beremo, se je veselimo, o njej razmišljamo, se morda poskusimo v pisanju verzov in dobimo zastonj kavo ali čaj v katerem od lokalov, ki sodelujejo pri tej ideji.
Federico Garcia Lorca, eden najvidnejših pesnikov 20. stoletja, je o poeziji dejal:
Kaj naj sploh rečem o poeziji? Kaj naj rečem o teh oblakih, o tem nebu? Gledati, gledati in nič drugega. Pesnik ne more ničesar reči o poeziji. O njej lahko govorijo kritiki in profesorji … Tu je: glej. Ogenj držim v rokah …

Mi pa z ladjo plujemo še naprej v pomlad.

Nik, 4. r.

Andreja Čušin Gostiša
marec 2019

Marčevska praznovanja

Pust
Čeprav v nižinah ni videti snega, to še ne pomeni, da je zima že pomahala v slovo. Kljub dnevni otoplitvi so noči še vedno mrzle in se ohladijo pod ničlo, zato lahko nastopi zmrzal in zapade sneg. Da pa letos res ne bo več snega, so poskrbele naše pustne šeme, ki so zimo preganjale kar iz bolniške postelje.

pustna šema: klovn

pustna maska: metuljček

Medvedki smo radovedni. Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije smo poiskali podatke o Slovencih, ki nosijo priimke, ki nas spominjajo na pust.

1. januarja 2018 je bilo v Sloveniji 356 prebivalcev s priimkom Pust, 316 se jih je pisalo Kurent, 38 pa Krof.
Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Pust je živelo v Osrednjeslovenski statistični regiji. Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Kurent je na omenjeni datum živelo v Osrednjeslovenski statistični regiji, v Podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, pa se je pisalo Kurent le 10 prebivalcev.
Vir: https://www.stat.si/ImenaRojstva

Dan žena, dan mučenikov, materinski dan

Našim mamam in očetom, ki nesebično preživljajo dneve in noči ob naših bolniških posteljah, nam iz ure v uro izkazujejo iskreno ljubezen, skrbijo za dobra kosila, nas vedno ter povsod bodrijo z nasmehom in nas tolažijo z objemom, smo izdelali zahvale.

Mami in ati, naj vama moj iskren hvala polepša dan.

V Sloveniji zaljubljenci praznujejo vsaj dvakrat – prvič februarja na valentinovo, nato pa še marca na gregorjevo. Na gregorjevo, 12. marca, se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Po starih običajih so se dekleta ozirala v nebo, saj je po ljudskem verovanju veljalo, da bo prva ptica, ki jo bo dekle videlo na ta dan, naznanila, kakšen bo njen mož. Gregorjevo pa je hkrati tudi praznik, ko zadiši po pomladi.Gregorjevo

Na Gregorjevo – otec, še veš? –
se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici
gostili se, pili so …
(Oton Župančič, Duma)

Ana Dobovičnik
marec 2019

Pomladno veselje

Pomladi smo se veselili na različne načine: z opazovanjem prebujajoče se narave, s skrbjo za čisto okolje, s spoznavanjem praznikov v mesecu marcu, z različnimi igrami …
Vse to smo vključevali v šolske dejavnosti.

Na gregorjevo, 12. marca, smo se spomnili pomena tega pomladnega praznika. V tem času smo deležni več naravne svetlobe. V obrtniških krajih na Gorenjskem so nekoč na predvečer gregorjevega »vuč u vodo vrgli«, saj je bil dan že dovolj dolg, da za delo ni bilo več potrebno prižigati luči. Danes marsikje po Sloveniji na predvečer gregorjevega spustijo po vodi gregorčke, plovila s svečkami. Tudi z učenci smo jih izdelovali iz odpadnega papirja in drugih naravnih materialov. Namesto lučk smo pisali ekološka sporočila. Ko so učenci odšli domov, so s seboj vzeli svoje gregorčke, da so jih spustili v bližnjem potoku ali reki.

 

Gregorček iz papirnatih tulcev.

Plavajoči gregorček.

»Gregorčkova« sporočila:
Maja, 4. razred: Poskrbimo za čisto okolje in naša življenja bodo lepša! 🙂
Lara, 3. razred: Narava je lahko jezna na smeti. Smeti so vesele v košu.
Iris v imenu žabic: Pozor, grem čez cesto!
Leticija, 9. razred: Bodi prijazen do narave, saj ti ponuja vse, kar potrebuješ.

V pomladanskem času nam že več let Semenarna Ljubljana pokloni semena različnih rož, da jih učenci lahko sami posejejo, ko se vrnejo domov. Gal iz 8.razreda nam je z risbo in besedo predstavil vzgojo cvetlic, ki jih je posejal lansko leto:

Sejanje rož pri babi

V bolnišnici sem lani dobil semena. Odločil sem se, da jih bom posejal pri babi, ker ima vrt. Ko sem prišel k njej, sva jih takoj posejala v zemljo. Potem sem odšel domov. V času, ko nisem bil pri babi, je ona skrbela za cvetlice. Zalivala jih je in gnojila. Vsakič, ko sem prišel na obisk, so bile rože bolj velike in bolj cvetoče. Obletavali so jih čebele, čmrlji in metulji. Želim si, da bi to leto zacvetelo še več rož.

Gal, 8. razred: Cvetoče astre.

Tudi letos bodo učenci vzgojili cvetoče enoletnice.

Spomladi na poseben način v nas zaživi želja po športnih dejavnostih. Kot že vrsto let smo tudi letos izvedli bolnišnične olimpijske igre. Tekmovali smo v metu na koš, pikadu, tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in metanju obročev na palico. Z učenci, ki zaradi narave bolezni niso smeli v učilnico, smo jih izvedli v njihovih sobah. Marsikje so se priključili tudi starši, bratci in sestrice. Bilo je veselo in razigrano.

Bratec in sestrica pri tekmovanju v pikadu.

Zastavica z oddelka ježkov.

Minca Gale
marec 2019

Bolnišnične olimpijske igre

Ja, res je. Za nami so že 28. bolnišnične igre. Letos smo jih na naših oddelkih izpeljali v prav posebni obliki, trajale so kar dva dneva. Želeli smo, da bi tekmovali vsi naš učenci kljub vsem zdravstvenim preprekam. In so.

Pomerili so se v klasičnih olimpijskih disciplinah: tobogan bowling, met na koš in pikado. Tekmovali so zavzeto, odločno in pošteno. Nekaterim so pomagale mame, drugim sestre ali pa vzgojiteljica. Vse pomočnice so se v igrah preizkusile tudi same.

Saj poznate naš moto. Zmagovalci so vsi, ki sodelujejo in se trudijo!

Poglejte si nekaj utrinkov.

Zbrali smo tudi nekaj izjav.

1. Daj no, mami, saj znaš. Potrudi se!
2. Tiho bodi, dializni aparat, ne cvili. Zdaj nimam časa zate!
3. A je že konec? Jaz bi še!
4. Čisto prava medalja? Zame?
5. Letos se mi pa ne zdijo tako težke igre. Tokrat mora pasti zlata!

 

Ko smo v petek zaključili tekmovanja, smo lahko razglasili tudi rezultate:
1. Jan, 6. razred
2. Anja, 2. razred
3. Tilen, 4 leta

 

ČESTITKE VSEM TEKMOVALKAM IN TEKMOVALCEM!

Se vidimo prihodnje leto!

Mojca Topić
marec 2019

Kdor sodeluje, zmaguje

V mesecu marcu nas je na oddelku čakal poseben dogodek, na katerega smo se prav posebej pripravljali in trenirali, zato nismo imeli časa odpotovati z levčkom po Sloveniji in spoznavati nove kraje in znamenitosti. Odločili smo se, da levčka povabimo k nam na oddelek in mu razkrijemo težko pričakovani dogodek. Povabili smo ga na Bolnišnične olimpijske igre.

Ne morete verjeti?
O, ja. V bolnišnici je danes vse drugače, imamo olimpijado, v bolnišnici se tudi skače, poje himna bolnišničnih olimpijskih iger. In res je tako. Imamo pravo bolnišnično olimpijado, na kateri prižgemo olimpijski ogenj, podpišemo prisego, zapojemo himno in zberemo vse moči, da se borimo v olimpijskih panogah, kot so pikado, prva pomoč in tobogan bowling.
20. marca 2019 je prišel težko pričakovani dan in odvile so se že 27. Bolnišnične olimpijske igre, na katerih je sodelovalo 11 hrabrih in pogumnih olimpijcev – učencev, učenk in dijakinj.

Ponosno so prikorakali na prizorišče in slavnostno otvorili igre s prižigom olimpijskega ognja.

Znak olimpijcev

Podpisane prisege

Na igrah sta se nam pridružili športni gostji, padalka Maja Sajovic in taekwandoistka Ana Petrušič. Predstavili sta nam njuna športa in povedali zanimive izkušnje, ki sta jih v športni karieri doživeli.

Padalka Maja Sajovic in teakwondoistka Ana Petrušič

Borili smo se v treh disciplinah in uspešno premagali vse težave in napore, ki so nas čakali. Na trenutke je bilo zelo težko, a čisto vsakemu je uspelo premagati vse ovire in postati zmagovalec.

Sodnici in zapisnikarica so budno spremljale potek iger in beležile naše rezultate, ki smo jih dali v vpogled vsem na oddelku.

   
 Igra  prva   pomoč

Učencem razredne stopnje so igre ostale v spominu še v naslednjih dneh, zato smo najlepše trenutke narisali in zapisali.

Risbe učencev razredne stopnje

Igre so se zapisale v spomin tudi mlajšim in starejšim učencem, dijakinjam ter zaposlenim na oddelku. Zmagoslavni občutki, iskrice v očeh in nasmehi na obrazih pričarajo trenutke, ki živijo v olimpijski zgodbi.

Nam je uspelo. Postali smo zmagovalci 27. Bolnišničnih olimpijskih iger.

 

Nežka Dakskobler Markoč
marec 2019