Bolnišnične olimpijske igre

Da, 27 let je že od takrat, ko smo na stari Pediatrični kliniki pričeli s posebnimi prilagojenimi igrami za otroke v bolnišnici – z bolnišničnimi olimpijskimi igrami. Na našem oddelku smo tekmovali 13. marca. Sodelovalo je devet otrok (od predšolskih do srednješolcev). Pomerili smo se v treh igrah: tobogan bowlingu, metu na koš in pikadu.

Vabilo

Met na koš

Naša gostja je bila Maja Mihalinec, atletinja, ki je 2. 3. 2019 osvojila šesto mesto na finalu dvoranskega evropskega prvenstva v teku na 60 m v Glasgowu.

Olimpijski krogi

Športna gostja Maja Mihalinec

Pomagala nam je pri demonstraciji iger, se s starši pomerila v igri ribolov in podelila olimpijske kolajne. Z veseljem je odgovarjala na vprašanja učencev in staršev.

Kdo bo ujel več rib? Maja ali očka?

Maja z dobitniki kolajn

 

“Ko sodelujemo, zmagujemo!”

Šolarji so Maji v zahvalo izdelali geparda za srečo.

Po zaključenih olimpijskih igrah smo naredili še skupinsko fotografijo. Vsi tekmovalci so prejeli medalje s čebelico, maskoto našega oddelka, in priznanja za sodelovanje, najboljši trije pa prave olimpijske kolajne. V veselem vzdušju smo potrdili moto naših olimpijskih iger »Ko sodelujemo, zmagujemo!«

 

Metoda Leban Dervišević
marec 2019

Umetnina meseca marca

Mesec smo pričeli z navihanim pustovanjem. Pogosto se otroci in odrasli preobrazimo v najrazličnejše živalske vrste. Po hodniku našega oddelka so se na letošnji pustni torek podili mačka in miši, podgana, pikapolonica in gepard. Nihče se ni zamaskiral v zebro, nas je pa s panoja umetnine meseca opazovala Warholova.

Grevyeva zebra je ena od treh vrst zeber, ki še danes spada med ogrožene živalske vrste. Umetniško delo je grafični odtis v tehniki sitotiska. Nastalo je leta 1983, ko je umetnik Andy Warhol v svojem značilnem slogu upodobil deset takrat ogroženih živalskih vrst.

V resnici so zebre črno-bele, kajne?

Umetnik je zebri pri upodobitvi dodal še žareče rumeno in rdečo barvo, da deluje kot svetleč ulični plakat.

Vse upodobljene živalske vrste je obarval v žareče intenzivne tone kakor pred tem znane osebnosti, kot sta Marilyn Monroe in Elvis Presley. S tem je želel opozoriti na velik pomen ogroženih živalskih vrst.

Naša žareča zebra je nastala zahvaljujoč dijakinji Kaji, ki je z uporabo voščenk in oglja upodobila prepričljivo reprodukcijo. Motiv je natančno umestila v format, ki ga je naknadno zamenjala učenka Ana z enako velikostjo modrega papirja.

Pomislite, kako čudovito bi bilo, če bi lahko tudi v naravi srečali tako barvite kopitarje.

 

Dijakinja Erolinda je tik pred prvim aprilom zavihtela svoje pesniško pero in sestavila hudomušno zebrino pesem.

Zebra zebrasta

Zebra je žival,
ki črno-bele proge po telesu ima,
a ni prehod za pešce,
zato čez njo iti se ne da.
Andy Warhol ji je proge
z rumeno in rdečo obarval,
zdaj njena podoba spominja na ulični plakat
in mimoidočega opozarja,
naj ima jo rad.

Erolinda, 16 let

 
Ni pomembno, progasti ali pikasti, črni ali beli, glavno je, da smo veseli!

Tina Žvab
marec 2019

Namišljene in domišljijske štorklje

Ta mesec smo se na oddelku pogovarjali o namišljenih štorkljah, takih, ki lahko obstajajo le v naši domišljiji. Pogovarjali smo se, da bi jih naslikali. In tako je nastalo pet lepih likovnih izdelkov. Pri ustvarjanju svoje risbe so otroci izgled štorkelj nekoliko spremenili. Kombinirali so namreč izgled štorklje s ptičko, muco pevko, miško, krokodilom in debelo drobnokljuno ptičico z malim klobučkom.
Potem smo prebrali dolgo in zanimivo Zgodbo o štorklji in skritem zakladu. Zelo dolga in poučna zgodba je otroke zelo pritegnila, zato smo se o njej tudi pogovarjali. Osrednja tema našega pogovora je bilo doživljanje nastopajočih v zgodbi.
Pri dejavnostih, namenjenih nastanku te oddelčne novičke, je sodelovalo osem otrok. Nastali so lepi likovni izdelki, ki krasijo pano na hodniku pred oddelkom. Na panoju je še natisnjena in barvno obrobljena zgodba o štorklji in skritem zakladu v sedmih delih. Naključni mimoidoči oziroma obiskovalci oddelka se lahko ob njej za trenutek ustavijo in jo preberejo.

Plakat z naslovom Namišljena štorklja.

Andreja Gumilar
februar 2019

Čarobna bitja

Čarobna bitja so vse okoli nas. Lahko so prijazna, zelo prijazna, včasih tudi ne tako zelo prijazna.
Prvošolko Anjo na dializo vedno spremlja njena zelo prijazna samorogica Rozi. Ker Anji vliva pogum in jo tolaži, jo je izdelala še iz papirja. Pravi, da je to kip njene samorogice Rozi.

Samorogica Rozi Anji ves čas hodi po glavi, tudi kadar slika in se uči, kako se mešajo barve. Ko je naslikala to čudovito mavrico, se je takoj domislila, da je to dom njene samorogice Rozi. In je postal …

Šestošolec Jan obožuje vsa mogoča čarobna bitja. V mesecu februarju je bral knjigo Roalda Dahla Čarovnice. Pravi, da je napeto in zabavno branje. Najljubši citat iz knjige: »Karkoli že si, kakršenkoli že si, ni pomembno. Pomembno je, da te ima nekdo rad.«
Seveda je moral svojo čarovnico tudi narisati. Ampak Janova čarovnica je zelo prijazna in ima rada otroke, ni kot tiste vešče iz knjige.

Mojca Topić
februar 2019

Srčki in rožice

Valentinovo ni le praznik zaljubljencev, ampak tudi prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Tudi mi smo pokukali v svoje srce in si dovolili občutiti ljubezen. Nato pa smo z valentinovimi srčki svojo ljubezen prenesli našim najbližjim.

O, koliko srčkov je na svetu. Ves svet je eno veliko srce.

 

Koga imam rad?

Rad imam mamico in atija.
Rad se igram s sestrico.
S prijateljicami se vedno smejimo.
Rada imam mojo botro.

Čeprav je februar zimski mesec, vreme ni bilo prav nič zimsko. Grelo nas je toplo sonce, bunde so obvisele v omarah. Zadišalo je po pomladi.

Misli o pomladi:

Pomlad je pisana.
Spomladi rastejo rožice.
Spomladi rastejo zvončki.
Rad imam pomlad.

Ana Dobovičnik
februar 2019

Levčkovi nagrajenci

Mesec februar je najkrajši mesec v letu. Vsi učenci težko pričakujejo zimske počitnice.
Po koncu počitnic pa začutimo pomlad, ki nam da novih moči, in sonce naš že pošteno ogreje. Včasih nas v februarju obišče še pust nasmejanih ust in skupaj z njim preženemo zimo.

V februarju slavimo tudi kulturni praznik – Prešernov dan. V okviru kulturnega dne Prešernovanje smo raziskovali življenje in delo doktorja Franceta Prešerna. Prebrali smo kratko zgodbo, ki nas je popeljala od pesnikovega rojstva do njegove smrti. Pogovarjali smo se o pomenu kulture in Prešernovih nagrajencih. Njihovo delo nas je navdušilo, zato smo tudi mi likovno in literarno ustvarjali.

Učenci predmetne stopnje in dijakinje so podrobneje predstavili letošnjo nagrajenko Marušo Majer in njeno delo predstavili na plakatu.

Prešernova nagrajenka: Maruša Majer.

Mlajši učenci pa so narisali dve novi podobi dr. Franceta Prešerna in njegova portreta odeli v tople in hladne barve.
Pripravili smo tudi tekmovanje, na katerem smo iskali »Levčkove nagrajence za leto 2019«. Učence smo spodbujali k literarnemu in likovnemu ustvarjanju.

Portret – dr. France Prešeren.

Dr. France Prešeren v toplih in hladnih barvah.

Pripravili smo tudi tekmovanje, na katerem smo iskali »Levčkove nagrajence za leto 2019«. Učence smo spodbujali k literarnemu in likovnemu ustvarjanju.

Na tekmovanje sta se prijavila učenka 3. razreda z risbo in učenec 5. razreda, ki je napisal in ilustriral zgodbo z naslovom Vitez in princesa. Knjiga je izšla dan pred zimskimi počitnicami. Ta dan smo zgodbo uradno predstavili učencem in učenkam na oddelku ter zdravstvenemu osebju, učencema pa za trud in delo podelili Levčkovo nagrado.

Zgodba petošolca: Vitez in princesa.

Risba tretješolke: Konj v mesečini.

Po svečani podelitvi smo se razvedrili s športnim dnem, potem pa smo odšli na zaslužene počitnice z mislijo, da nas kultura sprejme, ko se rodimo, raste z nami, nas nikoli ne zapusti, kjer koli smo in kar koli počnemo, in da smo kultura jaz, ti in mi.

Nežka Dakskobler Markoč
februar 2019