Marčevska praznovanja

Pust
Čeprav v nižinah ni videti snega, to še ne pomeni, da je zima že pomahala v slovo. Kljub dnevni otoplitvi so noči še vedno mrzle in se ohladijo pod ničlo, zato lahko nastopi zmrzal in zapade sneg. Da pa letos res ne bo več snega, so poskrbele naše pustne šeme, ki so zimo preganjale kar iz bolniške postelje.

pustna šema: klovn

pustna maska: metuljček

Medvedki smo radovedni. Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije smo poiskali podatke o Slovencih, ki nosijo priimke, ki nas spominjajo na pust.

1. januarja 2018 je bilo v Sloveniji 356 prebivalcev s priimkom Pust, 316 se jih je pisalo Kurent, 38 pa Krof.
Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Pust je živelo v Osrednjeslovenski statistični regiji. Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Kurent je na omenjeni datum živelo v Osrednjeslovenski statistični regiji, v Podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, pa se je pisalo Kurent le 10 prebivalcev.
Vir: https://www.stat.si/ImenaRojstva

Dan žena, dan mučenikov, materinski dan

Našim mamam in očetom, ki nesebično preživljajo dneve in noči ob naših bolniških posteljah, nam iz ure v uro izkazujejo iskreno ljubezen, skrbijo za dobra kosila, nas vedno ter povsod bodrijo z nasmehom in nas tolažijo z objemom, smo izdelali zahvale.

Mami in ati, naj vama moj iskren hvala polepša dan.

V Sloveniji zaljubljenci praznujejo vsaj dvakrat – prvič februarja na valentinovo, nato pa še marca na gregorjevo. Na gregorjevo, 12. marca, se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Po starih običajih so se dekleta ozirala v nebo, saj je po ljudskem verovanju veljalo, da bo prva ptica, ki jo bo dekle videlo na ta dan, naznanila, kakšen bo njen mož. Gregorjevo pa je hkrati tudi praznik, ko zadiši po pomladi.Gregorjevo

Na Gregorjevo – otec, še veš? –
se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici
gostili se, pili so …
(Oton Župančič, Duma)

Ana Dobovičnik
marec 2019

Pomladno veselje

Pomladi smo se veselili na različne načine: z opazovanjem prebujajoče se narave, s skrbjo za čisto okolje, s spoznavanjem praznikov v mesecu marcu, z različnimi igrami …
Vse to smo vključevali v šolske dejavnosti.

Na gregorjevo, 12. marca, smo se spomnili pomena tega pomladnega praznika. V tem času smo deležni več naravne svetlobe. V obrtniških krajih na Gorenjskem so nekoč na predvečer gregorjevega »vuč u vodo vrgli«, saj je bil dan že dovolj dolg, da za delo ni bilo več potrebno prižigati luči. Danes marsikje po Sloveniji na predvečer gregorjevega spustijo po vodi gregorčke, plovila s svečkami. Tudi z učenci smo jih izdelovali iz odpadnega papirja in drugih naravnih materialov. Namesto lučk smo pisali ekološka sporočila. Ko so učenci odšli domov, so s seboj vzeli svoje gregorčke, da so jih spustili v bližnjem potoku ali reki.

 

Gregorček iz papirnatih tulcev.

Plavajoči gregorček.

»Gregorčkova« sporočila:
Maja, 4. razred: Poskrbimo za čisto okolje in naša življenja bodo lepša! 🙂
Lara, 3. razred: Narava je lahko jezna na smeti. Smeti so vesele v košu.
Iris v imenu žabic: Pozor, grem čez cesto!
Leticija, 9. razred: Bodi prijazen do narave, saj ti ponuja vse, kar potrebuješ.

V pomladanskem času nam že več let Semenarna Ljubljana pokloni semena različnih rož, da jih učenci lahko sami posejejo, ko se vrnejo domov. Gal iz 8.razreda nam je z risbo in besedo predstavil vzgojo cvetlic, ki jih je posejal lansko leto:

Sejanje rož pri babi

V bolnišnici sem lani dobil semena. Odločil sem se, da jih bom posejal pri babi, ker ima vrt. Ko sem prišel k njej, sva jih takoj posejala v zemljo. Potem sem odšel domov. V času, ko nisem bil pri babi, je ona skrbela za cvetlice. Zalivala jih je in gnojila. Vsakič, ko sem prišel na obisk, so bile rože bolj velike in bolj cvetoče. Obletavali so jih čebele, čmrlji in metulji. Želim si, da bi to leto zacvetelo še več rož.

Gal, 8. razred: Cvetoče astre.

Tudi letos bodo učenci vzgojili cvetoče enoletnice.

Spomladi na poseben način v nas zaživi želja po športnih dejavnostih. Kot že vrsto let smo tudi letos izvedli bolnišnične olimpijske igre. Tekmovali smo v metu na koš, pikadu, tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in metanju obročev na palico. Z učenci, ki zaradi narave bolezni niso smeli v učilnico, smo jih izvedli v njihovih sobah. Marsikje so se priključili tudi starši, bratci in sestrice. Bilo je veselo in razigrano.

Bratec in sestrica pri tekmovanju v pikadu.

Zastavica z oddelka ježkov.

Minca Gale
marec 2019