Januar

Mesec januar je zimski mesec. Temperature so bile v pričetku meseca precej visoke za ta letni čas, a se je to že po prvem tednu spremenilo. Učenci so skozi okno lahko opazovali sneženje. Čeprav posameznih snežink ni bilo mogoče ujeti in jih opazovati, smo si jih ogledali v knjigah in na spletu. Spoznanje, da je vsaka snežinka drugačna, nas je navdušilo in marsikaterega učenca presenetilo.

S kredo na črno podlago so si šolarji narisali svojo snežinko.

Larina snežinka.

 

S pomočjo poskusov so učenci spoznavali, kaj se v naravi v tem letnem času dogaja z vodo, če so temperature zelo nizke. Najnižja temperatura zraka v mesecu januarju v Ljubljani je bila minus 7,5 stopinj C, in sicer 17. januarja. Marsikje v Sloveniji pa se je temperatura zraka spustila še dosti nižje.

Tabela z ARSO-ove spletne strani, na kateri smo lahko spremljali gibanje temperature zraka do dne, ko smo zaključevali januarsko novičko.

 

POSKUS: SE VODA LAHKO ŠIRI?

Potrebujemo: kozarec, vodo.

Kozarec smo napolnili z vodo in ga za nekaj ur dali v zamrzovalnik, da je voda zmrznila. Učenci so razmišljali, kaj se bo zgodilo. Bo raven vode enaka prvotni ravni vode? Zaradi boljše vidljivosti smo vodo obarvali.

Po nekaj urah smo iz zamrzovalnika vzeli kozarec z vodo in ugotovili:
VODA JE ZMRZNILA.
NJENA RAVEN JE VIŠJA OD PRVOTNE RAVNI.

Učenci so razmišljali, kaj to pomeni, in spoznali:
VODA IMA V TRDNEM STANJU NIŽJO GOSTOTO KOT TEKOČA VODA.
ZATO ZAVZEMA VEČ PROSTORA.

Voda pred zamrzovanjem in po njem.

 

POSKUS: BO LEDENA LADJICA ZAPLAVALA?

Potrebujemo:
plastično posodico,
vodo,
slamico,
barvni papir,
škarje,
posodo za vodo.

Plastično posodico smo do polovice napolnili z vodo in na sredino pričvrstili slamico, ki nam bo služila kot jambor. Posodo z vodo smo postavili v zamrzovalnik. Naslednji dan, ko je bila voda že zmrznjena, smo jo vzeli iz zamrzovalnika. Na slamico smo nataknili papir in tako dokončno oblikovali ladjico z jadrom.

Voda v plastični posodici je zmrznila in prevzela njeno obliko.

Pripravili smo posodo z vodo in vanjo položili ledeno ladjico. Učenci so bili zelo radovedni, kaj se bo zgodilo.

LADJICA JE ZAPLAVALA.

Učenci so spoznali, da led plava na vodi. Ko voda zmrzuje in se spreminja v led, se razteza in zavzame več prostora kot v tekočem stanju. Zato je gostota ledu manjša kot gostota vode. Tako lahko led plava na vodi.

Ledena ladjica plava na vodi.

 

Naredili smo še več drugih poskusov, s katerimi smo raziskovali značilnosti vode v trdnem stanju. V naravi se pojavlja kot led, sneg in ivje v številnih oblikah in vzorcih. Tudi zima nam daje neskončno možnosti za opazovanje in za veselje. Delček tega smo v mesecu januarju spoznali in doživeli pri šolskem delu.

Minca Gale
januar 2021

Praznični december

Z učenci in dijaki smo se pogovarjali o božičnem času, ki  je za marsikoga najlepši čas v letu, ko preživimo največ trenutkov s svojimi najbližjimi in si morda privoščimo posebne jedi.

V Veliki Britaniji je za ta praznik poleg drugih jedi na mizi obvezen božični puding, male okrogle pite, puran ali gos in božična rolada.

Božični puding

Vsak v družini pomaga pri mešanju pudinga, saj to prinaša srečo. Včasih so v puding skrili srebrni kovanec in tisti, ki ga je našel, je imel pred seboj uspešno leto.

Male okrogle pite

Danes so te pite polne sladkega, suhega sadja, včasih pa so jih polnili z mesom. Starejši ljudje se še spomnijo nasveta: »Če med dvanajstimi božičnimi dnevi pojeste dvanajst pit v dvanajstih različnih hišah, boste imeli pred seboj dvanajst srečnih mesecev.«

Puran ali gos

Tako v Veliki Britaniji kot v Združenih državah Amerike sta puran ali gos najpogosteje za božično večerjo. Kot priloga pa morajo biti zraven brstični ohrovt, krompir ali riž, za sladico pa brusnična omaka, puding in pite.

In v drugih državah po svetu …

Na Norveškem je najbolj priljubljena božična večerja svinjsko meso.

Na Češkem in Poljskem pogosto ribe; jedo 24. decembra.

Švedi radi pripravljajo šunko z rižem, v katerega skrijejo mandelj, ki prinaša srečo.

V Grčiji radi na odprtem ognju kuhajo jagnjetino.

V Sloveniji običajno za božično večerjo postrežemo juho, pečenko, solato in orehovo potico. Spečemo tudi piškote: medenjake, cimetove zvezdice … V preteklosti so na deželi na mizo postavili dobre sestavine, ki so jih kmetje hranili celo leto, pridelek, na katerega so bili najbolj ponosni.

Božična večerja je navadno namenjena družinskim članom in poteka v bolj mirnem duhu, medtem ko je silvestrska večerja bolj sproščena in nanjo povabimo tudi prijatelje, sodelavce ali znance.

Mesec december pa nas na poseben način spodbuja tudi k ustvarjalnosti. Prav naša ustvarjalnost daje praznikom poseben čar.

Mala namizna smrečica v tehniki gubanja.

V okviru tehničnega dne smo iz papirja in odpadnega materiala oblikovali darilca, božično-novoletne okraske in voščilnice, s katerimi so lahko učenci obdarili svoje domače, prijatelje ali bolnišnično osebje. Nekateri šolarji so se spomnili tudi na ljudi, ki živijo v domu starejših občanov v njihovem domačem kraju, in jim napisali voščilo.
Ob ustvarjanju so učenci spoznavali običaje naših prednikov in jih primerjali z današnjim načinom praznovanja.

Voščilnica.

Minca Gale
Meta Kerševan
december 2020

Let’s speak English

V novembru smo se pogovarjali o naših sorodnikih v tujini in Meris nam je pripovedoval o svojih obiskih v Švici, kjer živita njegova sestra in brat. Napisal je prispevek v slovenščini in angleščini ter dodal osebno izkaznico Švice.

 

Švica je zelo lepa država

Pogosto obiskujem svoje sorodnike v Švici in z njimi uživam v zanimivih počitnicah. Še posebej se spominjam praznovanja novoletnih praznikov v Švici. Razpoloženje je bilo praznično in z veseljem smo si pripravili polnočni ognjemet. Uporabljali smo samo varne rakete, ki smo jih spuščali daleč od naselja. Vsi smo se imeli zelo lepo.

Švica, v kateri živi približno 8,6 milijona prebivalcev, meji z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in  Lihtenštajnom. V Švici govorijo nemško, francosko, italijansko in retoromansko. 
Bern je prestolnica, največje mesto pa je Zürich.
V Švici obstaja veliko jezer in visokih gora, najvišji pa je Matterhorn.
Država proizvaja kakovostne ure, okusne sire in znano čokolado Lindt.
V Švici živi in dela veliko ljudi iz drugih držav.
Po končanem izobraževanju bom morda tudi jaz delal v Švici.

Meris

 

Switzerland is a very beautiful country

I often visit my relatives in Switzerland and enjoy spending interesting holidays with them. I especially remember celebrating the New Year’s holiday in Switzerland. The mood was festive, and we worked diligently to prepare a midnight fireworks display. Our display only used safe rockets, which were set off  far from residences. We all had a great time.

Switzerland, which has a population of about 8,6 million people, neighbours Germany, Austria, Italy, and Liechtenstein. German, French, Italian, and Retoromanisch are all spoken in Switzerland. Bern is the capital, but the largest city is Zürich. There are many lakes and high mountains, with the highest being the Matterhorn. The country produces good watches, delicious cheeses, and the internationally-known Lindt chocolate. Many people from other countries live and work in Switzerland.

Upon completion of my education, I may work in Switzerland.

Meris

 

Meris: Osebna izkaznica Švice; Swiss identity card

 

Meta Kerševan
november 2020

Dogajanja v oktobru

Oktober je čas, ko imajo učenci predelane že veliko učne snovi. Učijo se in pridobivajo ocene. Pogosto prinesejo s seboj v bolnišnico torbe, v delovnih zvezkih pa imajo že označeno, kaj bodo v času njihove odsotnosti spoznavali in reševali njihovi vrstniki v matični šoli. Učni snovi skušajo slediti tudi v času hospitalizacije. Pri tem jim bolnišnični učitelji pomagamo.

Vsako leto se skupaj z učenci razveselimo zanimivih tem in dejavnosti, ki potekajo v Tednu otroka. Letos je bila posebna pozornost namenjena pogovoru, saj je bil tudi naslov Tedna otroka Odgovor je pogovor. Učenci so spoznali vlogo telefona TOM, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja. Na spletu smo si ogledali, kaj mladim svetuje Andrej Rozman Roza. Spoznali smo njegovo pesem Nekaj ti moram povedati. Učenci so ji skušali poiskati svoj naslov.

V tem tednu smo izvedli kulturni dan z naslovom Zgodbe v nas in okoli nas. Učenci prve triade so spoznavali, kaj sploh je zgodba. Nekatere smo skupaj prebrali. Ob sličicah in še na druge načine so sestavljali svoje zgodbe.

 

Zgodbe iz Cicidoja.

Sestavljanje zgodbic ob sličicah.

 

Pripovedovali smo si tudi zgodbe iz svojega življenja; to smo počeli predvsem s starejšimi šolarji. Fijona je napisala, kako je v času, ko spoštujemo vse omejitve, da bi preprečili širjenje korona virusa, praznovala svoj rojstni dan.

 

Doživetje za moj dvanajsti rojstni dan.

To leto za rojstni dan nisem imela možnosti prirediti zabave. Namesto tega sem se odločila, da grem v Bovec na zipline.

Ko sem skupaj s svojo družino prišla v Bovec, smo pri voditeljih vzeli najprej vse potrebno za spust po dolgih vrveh. Vpeli smo se v pasove in si na glavo posadili čelade. Nato smo se s športnimi avtomobili povzpeli na hrib. Od tam so se že videle vrvi, po katerih se bomo spuščali. Najprej so nam voditelji pokazali vse potrebno, kar smo morali vedeti, potem pa  smo šli na pot. Malo me je bilo strah, a dvignila sem glavo in se spustila po prvi dolgi vrvi. Bilo je sijajno! Po drugi vrvi smo se morali spustiti v paru, zato sem to storila kar z bratom.

Zelo sem uživala in se počutila super! Z veseljem bi še kdaj tako praznovala rojstni dan.

Fijona, 7. razred

 

Tik pred pričetkom jesenskih počitnic so se naši šolarji vključili v izvedbo naravoslovnega dne na temo Voda. Učenci prve triade so izvajali poskuse, pri katerih so spoznavali spreminjanje agregatnega stanja vode in kroženje vode. Učili so se odgovornega ravnanja z vodo in spoznavali pomen vode v vsakodnevnem življenju.

Šolarji na predmetni stopnji in dijaki so preverjali plovnost predmetov glede na njihovo težo. Seznanjali so se z različnimi oblikami vode na Zemlji: potoki, reke, jezera, morja, ki nam poleg koristne uporabe lepšajo tudi življenje. Spoznali so vodo kot vir energije in si ogledali na http://www.dameffects.org/index.html. animiran prikaz hidroelektrarne. Učencem in dijakom je bilo zelo zanimivo ugotavljati, koliko vode porabijo pri vsakodnevnih opravilih. Ocena je bila običajno prenizka. Iskali so še različne možne načine varčevanja z vodo.

Kroženje vode.

 

Vsi skupaj pa se veselijo jesenskih počitnic, ko se bodo lahko oddahnili od šolskih obveznosti.

 

Minca Gale
oktober 2020

Septembrski dnevi in dan slovenskega športa

September je prav poseben mesec, saj se poslovimo od igrivih počitniških dni in spet vstopimo v šolo.Tudi v šoli pa je lahko lepo in barvito, tako kot so barviti septembrski jesenski dnevi, in vsak dan se lahko naučimo veliko novega.

Z učenci razredne stopnje smo prebrali knjižici o prvem šolskem dnevu in se pogovarjali o nošenju mask in drugih zaščitnih ukrepih v šoli. Učenci so povedali, da so se pouka na daljavo hitro naveličali, saj jim veliko pomenita osebni stik z učitelji in družba sošolcev.

Naslovnici zanimivih knjižic, s katerima smo začeli novo šolsko leto.

 

Spominjali smo se tudi počitniških dogodkov in najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli z našimi najbližjimi doma, na morju, v hribih, na kmetiji …

Lovro, 6. razred: Sončni zahod na morju.

 

Lovro, 6. razred: Moja morska obala.

 

Ves september pa smo veliko pozornosti namenili gibalnim dejavnostim in pogovoru o športu. Po sobah smo kegljali in metali na koš, včasih kar iz postelje ali pa v igralnici. Delali smo dihalne vaje in se sproščali ob prijetni glasbi. Učenci pa so redno spremljali tudi kolesarsko dirko po Franciji in navijali za naša favorita.

23. septembra namreč obeležujemo dan slovenskega športa.

Pobudo za slovenski dan športa je lani dal Olimpijski komite Slovenije, pobuda pa je, vse od prve predstavitve dalje, doživela pozitiven odziv različnih javnosti. Razglasitev dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika je med drugim pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, ki je lani priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami, ”da je šport, tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo.”

Začetek organiziranega športa na slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol.

Prav zato bi po prvotnem predlogu dan slovenskega športa praznovali 1. oktobra, a je bil kasneje predlagan in sprejet 23. september, ko je Slovenija dobila prvo olimpijsko medaljo. Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala slovenska himna v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu.

https://www.szlj.si/2020/06/22/slovenija-je-dobila-nov-praznik-dan-slovenskega-sporta/

 

Meta Kerševan
september 2020

Doživetja v naravi

Mesec junij smo letos preživeli malo drugače kot druga leta. Posebej smo bili pozorni na razkuževanje rok in nošenje mask. Šolsko delo je spet potekalo v živo. Učenci so tako dobili razlago pri tisti snovi, kjer so jo najbolj potrebovali. Radi so tudi pripovedovali o svojih doživetjih v naravi in pisali o njih.

Ladjica
Prosti čas rad preživljam v naravi. Nekega dne smo se s starši, z bratom in s sestro odločili, da bomo naredili ladjico. V gozdu smo poiskali les, ga odnesli domov in ga obrusili. Iz njega smo najprej izrezali spodnji del in potem še zgornji del. Iz papirja smo naredili jambor, iz lesenih vej pa stebre. Vse to smo prilepili na spodnji del ladjice.
Potem smo šli k potoku in jo spustili po vodi. Nekaj časa je ladjica plavala in smo se zelo zabavali. Ker je zelo pihalo, se je potopila. Pobrali smo jo, jo popravili in ponovno spustili po vodi. Bilo je lepo. Ko smo se naveličali, smo se odpravili domov in s seboj vzeli tudi ladjico. Shranil sem jo na okno, kjer še vedno stoji.
Martin, 7. razred

Slovenija – dežela naravnih lepot
V petem razredu smo pri predmetu družba spoznavali Slovenijo. Napočil je čas, da se odpravimo tudi kaj pogledat. Šli smo na sever Slovenije, kjer smo se ustavili pri velikih slapovih. Eden mi je ostal še posebej v spominu, saj je bil zelo lep. Bil je velik, lepe turkizne barve in voda je bila neverjetno čista. Šli smo bližje, tako da smo lahko občutili vodo na licih, ko je zapihalo.
Nedolgo za tem dnem pa smo se odpravili še na kratko ekskurzijo. Bilo je nekaj novega, saj smo tri dni preživeli v šotorih zraven velikega jezera. Popoldan, ko je bilo vroče, smo se tudi kopali v njem. Po jezeru smo se peljali s kajaki. Zgodilo se je tudi, da je kdo padel iz njega, a je hitro priplaval nazaj.
Pravijo, da je Slovenija ena najbolj čistih držav, in to drži. Lahko smo veseli, da živimo v deželi, ki ima toliko naravnih lepot.
Nataša, 9. razred

Na morju
Poleti grem s starši vsako leto na morje. Ko sem bil mlajši, smo na obali gradili peščene gradove, lovili ribe in plavali. Sedaj grem najraje plavat v globoko vodo in tam iščem školjke.
Zvečer gremo v kamp in pojemo večerjo. Po večerji se umijemo in preoblečemo. Nato gremo s starši v mesto. Tam se sprehajamo in gledamo, kako ladje priplujejo v pristanišče. Ko smo utrujeni, gremo nazaj v kamp in zaspimo.
Viktor, 9. razred

Številna jezera krasijo labodi. Naši učenci jih dobro poznajo. V likovnih delavnicah smo jih gubali iz papirja. Mia je ob oblikovanju labodje družine sestavila naslednjo zgodbico.

Na labodjem jezeru
Nekoč je na labodjem jezeru živela srečna labodja družina: mama in dva otroka z imenoma Puhica in Sivka. Želeli sta si imeti še kakšnega prijatelja. A kaj, ko sta bili poleg njune mame Tine edini labodki v jezeru. Tako sta vsaj mislili.
V resnici sta bili v tem labodjem jezeru še dve labodki z imenoma Tinka in Tonka. Izgubili sta se, ko sta bežali pred divjimi lovci. Bili sta preplašeni in osamljeni. Jokali sta tri dni in tri noči, dokler nista zagledali te prijetne labodje družine in priplavali do nje. Sivka in Puhica sta se ju razveselili. Po enem tednu so postale labodke najboljše prijateljice. Tinka in Tonka sta jima povedali, kako sta se izgubili. Puhica, Sivka in mama so ju z veseljem sprejele v svojo družino.
V labodjem jezeru so vse skupaj srečno živele.
Mia, 2. razred

Mia, 2. razred: Srečna labodja družina.

Minca Gale
junij 2020