Pričeli smo s poukom

Na začetku šolskega leta smo z učenci izvedli tehniški dan z naslovom Ustvarjalna priprava na šolo. Izdelovali smo učne pripomočke in šolske potrebščine in se tako pripravljali na novo šolsko leto.
 

Sovica v obliki beležnice.

Knjižne kazalke za rob knjige.

 

Letos prvič poteka Nacionalni mesec skupnega branja, in sicer od 8. septembra do 8. oktobra. Ogledali smo si plakate z ilustracijami naših znanih umetnikov na temo Beremo skupaj. Prav vsi so nas spodbudili k iskanju in branju zanimivih knjig.

V zadnjem tednu septembra smo izvedli naravoslovni dan z naslovom Prevozna sredstva v zraku. Iz papirja smo zgibali različna letala, jih okrasili in preizkušali njihovo hitrost. Raziskovali smo, kdo je bil Edvard Rusjan in zakaj se mariborsko letališče imenuje po njem. Spoznali smo poklic pilota.
 

Pred izdelavo letal smo si natančno ogledali postopek zgibanja v knjigi Papirnata letala.

Katero letalo bo poletelo najdlje?

 

Minca Gale
september 2018

Slovenija v sliki in besedi

Takšen je bil naslov našega kulturnega dne, ki smo ga izvedli 12. 06. 2018 v počastitev bližajočega se državnega praznika dneva državnosti. Spoznavali smo pomembne dogodke na poti osamosvajanja Slovenije, državne simbole ter kulturne znamenitosti in naravne lepote naše domovine. Praznik smo obogatili z likovnim prikazovanjem lepot domačega kraja in Slovenije.

Vodnjak
Gal, 7. razred
V starem delu Novega mesta stoji vodnjak. Iz njega črpamo hladno in osvežilno vodo. V vodnjak lahko vržemo kovanec in si kaj zaželimo.

Močvirski tulipan
Maks, 4. razred
Na Ljubljanskem barju konec marca zacveti močvirski tulipan. Spada med ogrožene rastlinske vrste. Morda je prav zato skrit med travo, zvonasto glavico pa ima obrnjeno navzdol.

 

Vrstniki iz sosednjega oddelka so na taboru v Planici iz papirja oblikovali čudovit Aljažev stolp v skoraj naravni velikosti. Pripeljali so ga s seboj v Ljubljano, da je krasil preddverje Pediatrične klinike. Spodbudil nas je k spoznavanju njegove zgodovine. 15. aprila 1895 je župnik Jakob Aljaž kupil za 1 goldinar vrh Triglava in še istega leta nanj postavil stolp, ki danes predstavlja ponos slovenskega naroda. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Film o Aljaževem stolpu z naslovom Aljažev stolp, Ta pleh ima dušo, so si nekateri učenci tudi ogledali.

Eva je oblikovala Aljažev stolp v miniaturni obliki.

Triglav je upodobljen tudi na slovenski zastavi v državnem grbu. Ker smo tik pred državnim praznikom, so si učenci iz papirja oblikovali slovenske zastavice, da jih bodo odnesli domov. Ob rojstvu slovenske države leta 1991 je tudi na Aljaževem stolpu zaplapolala slovenska zastava.

 

Minca Gale
junij 2018

Cvetoči maj

Na travniku je zacvetelo, zadehtelo in zacvrčalo. Narava nas je objela s svojo lepoto. Radi jo občudujemo in raziskujemo.

Vsako leto se povežemo s Semenarno Ljubljana, ki nam pokloni različna semena v ekološko-raziskovalne namene. Šolarji so si po končani hospitalizaciji izbrali vrečko s semeni izbrane cvetlice-enoletnice, da jo bodo doma vzgojili.

Učenci so na modre steklenice naslikali glavice marjetic in jim tako dodali pomladni pridih.

Poleg slikanja je učencem zelo prijetno ustvarjanje s papirjem. Iz krep in kolaž papirja so oblikovali različne rože.

Ljubezen do narave navdihuje številne umetnike. Spoznali smo zgodbo Mesto cvetja, ki govori o malem mestu, polnem prelepih metuljev in cvetja. Metulji, ki so jih učenci oblikovali iz papirja in simetrično pobarvali, krasijo tudi našo učilnico.

 

 

Svoje doživljanje pomladi niso izražali le likovno, pač pa tudi literarno. Spodnjo pesem je napisala učenka šestega razreda.

Roža za babico

Tulipan, marjetica,
vse cveti. Vse.

Ko se z babico sprehajam,
voham rože, lepe so.

Potem pa rožico utrgam
»Ta je lepa in diši.«

Nato misel me prešine…

Dam jo babici v roko,

da vedno, ko tod bo mimo šla,
dan ji bo polepšala.

Gaja, 6. razred

Gaja je oblikovala rožo iz papirja in jo bo skupaj s pesmijo poklonila babici. Lepa pozornost.

 
Svetovni dan čebel

Poleg metuljev cvetlice obletavajo tudi čebele, jih oprašujejo in nabirajo med. Izredno privlačen jim je okrasni vrt. Z vzgojo enoletnic jih bomo zagotovo privabili. Združeni narodi so na pobudo Slovenije razglasili 20. maj za svetovni dan čebel.

Naslov: Dve lepotici
Avtorica: Anja Čepelnik, 1. letnik gimnazije

 

Minca Gale
maj 2018

Športne igre

Športne in družabne igre so med učenci zelo priljubljene, zato jih pogosto vključujemo v šolske dejavnosti.

 
 

Metanje obročev je igra, ki jo lahko igramo v naravi ali kje drugje. Z določene razdalje mečemo obroče na količke in jih skušamo zadeti čim več. Namesto količkov smo uporabili stol, ga narobe obrnili ter nanj metali obroče.

Matematika je veliko bolj zanimiva, kadar jo povežemo s športom. Pri igranju pikada smo utrjevali seštevanje desetic in še razgibali smo se ob tem.

Učenci imajo zelo radi košarko. Za našo uporabo je zelo primeren sobni koš, saj ga lahko namestimo v učilnico, igralnico ali sobo.

Včasih se razvedrimo tudi z namiznimi igrami.

 

 

V pomladanskem času vsako leto izvedemo bolnišnične olimpijske igre. Učenci so se pomerili v pikadu, metu na koš in tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju). Z nami  je bil športni gost, padalec Matej Bečan, ki je s svojo prisotnostjo in sodelovanjem vnesel pravega športnega duha. S seboj je prinesel padalo, ga razstavil in nam povedal marsikaj zanimivega o manj poznanem športu – padalstvu.

Športno padalo smo si z navdušenjem ogledali.

Ko je bilo zloženo skupaj, ni zavzelo veliko prostora, a je bilo zelo težko.

Ob fotografijah smo si lahko ogledali, kako potekata priprava in spust s padalom posamezno ali skupinsko. Prav posebej zanimivi, a tudi zahtevni, so likovni skoki.

 

Za zaključek športnega dne nam je športni gost Matej Bečan odgovoril na vprašanja, ki so se prebudila v učencih in starših ob njegovi predstavitvi padala in padalstva.

 

Koliko časa se že ukvarjate s padalstvom?
Približno 20 let.

Koliko časa in na kakšen način trenirate?
Dnevno naredim 6 do 8 skokov. Posebnega ogrevanja pred skoki običajno ni treba izvajati, le vaje za raztezanje.

Koliko skokov imate že za seboj?
6500.

S kolikšne višine se spustite?
Različno. Običajno z višine 1000 m.

Kakšna je temperatura tam, od koder se spustite? 
Lahko je tudi do minus 25 stopinj C. Odvisno od letnega časa.

Ali skačete na cilj?
Ja. Na cilj pristanem na desno peto. Zato imam za desno nogo posebno obuvalo. Skačemo tudi v skupinah, ko delamo v zraku različne oblike.

Kako uravnavate padalo, če vas veter zanaša?
Padalo uravnavam s komandnimi vrvicami. Dokaj preprosto, leva komandna vrvica za v levo in desna za v desno.

Ali je kakšna nevarnost, da priletite na daljnovod?
Nikoli ne veš, kam te veter zanese, zato je treba ves čas uravnavati smer gibanja. Če nisi dovolj pazljiv, te lahko zanese na kakšno oviro, npr. na drevo, hišo, avtocesto …

Ali kdo preverja, kako zložite padalo, ali ste sami odgovorni za to?
Za zlaganje glavnega padala sem odgovoren sam. Zlaganje rezervnega padala pa zaupam za to usposobljenemu strokovnjaku.

S kakšno hitrostjo leti avion, ko se vi spustite dol?
Hitrost aviona je običajna hitrost, s katero leti letalo. To je od 130 do 200 km/h.

So se vam vrvice že kdaj zapletle, tako da ni šlo vse po načrtu?
Pri 6500 skokih se mi je dvakrat zgodilo, da so se vrvice zapletle. V takšnem primeru odpremo rezervno padalo.

S kakšno hitrostjo priletite na tla?
Od 0,5-1 m/s.

Skačete v vseh letnih časih?
Skačem v vseh letnih časih, razen v izjemno slabem vremenu.

Kdaj je najboljša sezona za skoke?
Meni je najljubša jesen. Takrat ni termike in je s tem padalo bolj stabilno. V spomladanskem času pa se zemlja segreva in s tem se pojavi termika, ki otežuje skoke na cilj.

Kako učite začetnike?
Padalci začetniki naprej opravijo predavanja teorije in tehnike skoka, nato vadijo celotne postopke na tleh, sledijo prvi skoki iz letala.

Kako zahtevni so vaši zdravniški pregledi?
Pregledi so približno tako zahtevni kot za vozniški izpit.

Do katere starosti lahko skačete?
Ni omejitve. Človek sam čuti, do kdaj lahko skače.

Hvala, ker ste bili na bolnišničnih olimpijskih igrah z nami.
 
Minca Gale
april 2018

Kemija doma in v naravi

Marec je mesec, ko je v naravi zelo veliko sprememb. V začetku marca so nas spremljale še zelo nizke temperature, narava je bila zasnežena. Ob 12.00, ko smo v prvih dneh marca pogledali vremensko napoved, je bilo v Ljubljani -4 ℃. Željno smo pričakovali bolj toplo obdobje, ko se bosta sneg in led stalila, v naravi pa bomo lahko opazovali prve znanilke pomladi in prisluhnili žvrgolenju ptic.

S poskusi pa smo raziskovali, kaj voda topi in česa ne. Ob tem smo spoznali pomen pojmov taljenje in raztapljanje.

Pripravili smo kozarčke z vodo. V vsak kozarec smo dodali žličko izbrane snovi in v laboratorijskem vzdušju opazovali, kaj se bo zgodilo.

Naše predpostavke so bile ponekod točne, drugje ne. Raztopila sta se samo sol in sladkor, poper, mivka in krema pa ne.

 

Spremembe se dogajajo tudi v kuhinji, kadar kuhamo ali čistimo stanovanje. Izvajali smo poskuse, kjer smo te spremembe lahko sami izzvali in jih opazovali.

Kovanci so po čiščenju s kisom postali svetleči.

Če vlijemo alkoholni kis v sodo bikarbono, nastane bujna reakcija. Prava paša za oči pa nastane šele takrat, ko kis predhodno obarvamo.

 

Učenci so ugotovitve povezovali s svojimi izkušnjami. Osmošolec nam je predstavil samostojen preskus s kisom pri čiščenju kopalnice.

Čiste ploščice

Na internetu sem videl, kako se čisti z alkoholnim kisom. To sem tudi poskusil. Na ploščice sem nanesel kis in počakal 10 minut. Nato sem z mokro krpo obrisal in ploščice so bile čiste.

Osmošolec

Je mogoče napihniti balon brez pihanja? Kako? Ideje so bile različne. S poskusom smo preverjali, če lahko napihne balon tudi šumeča tableta, ko jo vržemo v vodo.

Priprava poskusa

Čudovito! Predvidevanja so se uresničila! Ko smo šumečo tableto spustili v vodo, se je sprostil plin, ki je napihnil balon.

 

V mesecu marcu smo vstopili v nov letni čas – pomlad. V naravi je polno prečudovitih dogajanj. Del pomladnega vzdušja smo prenesli v učilnico, kjer smo opazovali, kakšen vpliv ima svetloba na rast in barvo listov. Pripravili smo 2 lončka s prstjo in vanju posadili fižol. En lonček smo postavili v temo, drugega pa na okensko polico, kjer je bil izpostavljen sončni svetlobi.

Fižol, ki je kalil in rastel na sončni svetlobi, je dobil zelene liste.

Presenečenje! Fižol, ki je kalil in rastel v temi, je dobil rumene liste.

 

Zeleni listi – kemične tovarne

V zelenih listih, v katerih je klorofil (zeleno barvilo), poteka zelo pomemben proces, ki mu pravimo fotosinteza. Za ta proces sta potrebna voda, ki jo korenine črpajo iz tal, in ogljikov dioksid, ki ga dobijo rastline v liste iz zraka. Pri tem je nujno potrebna svetloba. V zelenih listih tako nastaneta sladkor in kisik. Rastline so namreč edina živa bitja, ki si hrano izdelajo same.

Minca Gale
marec 2018

Prešernovanje

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.

V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.

Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.

Povodni mož.

Urška in povodni mož na plesišču.

 

Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.

Zala, 4. razred.

Žan, 7. razred.

 

Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.

Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis.

Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.

 

 

 

Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:

Na mizi stoji juha,
v njej se kopa muha.

V hlevu imam kozo,
ki daje mleko za Rozo.

V vasi je frizerski salon,
pred katerim frfota balon.

V bolnišnici sem velikokrat bolnik,
za pusta pa bi bila rada zdravnik.

Ko pogledam v oblake,
bi zelo rada jedla medenjake.

  .       .

Domov pride Maja
in potem ves dan nagaja.

Na steni bije ura,
zunaj kokodaka kura.

V kotu stoji omara,
na njej leži kitara.

Jaz bi kupil balon,
moj bratec pa bonbon.

V puščavi živi surikata,
njen dom ima vedno odprta vrata.

V šoli zazvoni zvonec
in vsi učenci rečejo: Hura, prvega polletja je konec!

 

Minca Gale
februar 2018