Bliža se zima

Iz naravnih materialov, ki smo jih pridno zbirali in raziskovali v mesecu oktobru, smo oblikovali metulje. Izbrali smo primerne drevesne liste za metuljeva krilca, jih simetrično nalepili na karton, dodali vejice za trup in tipalke ter metulja še dodatno okrasili s tempera barvicami. Naši lepotci sedaj krasijo oddelčno teraso.

Metulji imajo nežna krilca. Tudi jesenski listi so krhki in potrebna je velika previdnost pri lepljenju.

Ali sem lep?

 

 

13. novembra je v Ljubljani zapadel prvi sneg. Temperatura je bila ob enajsti uri le tri stopinje Celzija. Ob pogledu skozi okno so učenci povedali nekaj misli.

Letos je sneg zapadel malo prehitro. Lepše je, ko začne snežiti, ko smo tik pred božičnimi prazniki.
Anja, 3. letnik srednje šole

Rada imam sneg, saj me spomni na praznike.
Vesna, 3. letnik srednje šole

Vesel sem, da pada sneg. Ko bom prišel domov, se bom lahko sankal.
Tine, 1. razred

Ob prvem snegu se spomnim na božič in darila. Želim si, da bi snežilo tudi na začetku decembra, ko imam rojstni dan.
Maša, 4. razred

 
Sneženje nas je spodbudilo k raznovrstnemu ustvarjanju iz različnih materialov. Iz das mase so učenci in dijaki oblikovali in krasili darilne gumbe. Z različnimi vzorci so poslikavali okroglo kamenje. Nekateri pa so že zbirali ideje za novoletne voščilnice in okraske.

Za praznike lahko podarimo svojim najdražjim darilne gumbe.

Poleg gumbov jim namenimo tudi lepe misli in želje.

 
V času, ko je v Cankarjevem domu potekal slovenski knjižni sejem, smo imeli v bolnišnici kulturni dan z naslovom Bolnišnični knjižni sejem.

Simbol slovenskega knjižnega sejma je bil Martin Krpan, ki pod roko drži knjigo.

»Le kaj piše v njej?« smo se spraševali.

V njej bi lahko bili pravljica, uganke, enciklopedija, kuharski recepti in še kaj.

Ker se je večina učencev ogrevala za pravljico, smo pričeli z oblikovanjem pravljične knjige. Iz starih otroških revij smo izrezali ilustracije različnih pravljic in jih nalepili na list papirja. Vsaka pravljica je imela v knjigi svojo stran. Ilustracijam smo dodajali ustrezne naslove ali odlomke. S tem delom še vedno nadaljujemo in ga povezujemo z bolnišnično bralno značko.

Na kulturnem dnevu so učenci predstavljali tudi svoje najljubše knjige, reševali knjižne kvize, pripovedovali o tem, kateri pesniki in pisatelji so jih na matični šoli že obiskali, in razmišljali, kaj jim posamezna knjiga sporoča.

Dolgi jesensko-zimski večeri nas vabijo k spoznavanju lepih knjig, zato vam priporočamo, da posežete po njih.

Pravljična knjiga v nastajanju.

 
Minca Gale
november 2017

Jesen

Jesensko listje.

Jesensko listje.

V mesecu oktobru nas je jesen obdarila s številnimi toplimi dnevi in nam omogočila, da so lahko jesenske barve listopadnih dreves še bolj zažarele v svoji barvitosti in lepoti. Učenci so pri likovni umetnosti skušali nekaj te čarobnosti prenesti na papir. Iz ostankov darilnega papirja so v tehniki lepljenke ustvarjali jesenska drevesa.

Špela, 9. razred: Žareča jesen.

Karolina, 4. razred: Drevesa jeseni.

 

Jesenski sprehodi nas ne navdušujejo le z bogato paleto barv, ki se iz dneva v dan spreminjajo, pač pa tudi s šelestenjem listja, s pokanjem vej, s ptičjim petjem, z žuborenjem potoka in z vonjavami gozda. Nekaj naravnih materialov smo imeli tudi v učilnici, kjer so lahko učenci opazovali raznotere oblike in barve drevesnih listov ter raznovrstne plodove in semena. Iz plodov so na različne načine skušali izvabiti zvok. Votla koruzna stebla so uporabili kot palčke, z makovimi glavicami so potresavali, zvok žabjega oglašanja pa so ustvarili z drgnjenjem orehovih lupinic. Bučo smo spremenili v ropotuljo. Napolnili smo jo s sončničnimi semeni, jo nataknili na paličico, okrasili in z njo zaropotali.

Jesenski plodovi.

Buča ropotulja.

 

Učencem se je zdelo zanimivo tudi raziskovanje drevesnih plodov in semen. Razvrščali so jih po različnih kriterijih. Ugibali so, zakaj ima plod repinca kaveljčke, zakaj imajo nekateri plodovi padalca, in kako to, da nekatera semena lahko preživijo tudi tisoč let.

Razvrščanje plodov po barvi.

Semena potujejo na različne načine.

 

Družabnim igram in gledališkim predstavam smo več pozornosti namenili v tednu otroka.

Vzgojitelja Janja in Andrej sta nam v tednu otroka predstavila lutkovno igrico Debela repa. Po ogledu predstave so učenci dobili dogajalne karte, jih uredili v smiselno celoto in iz njih naredili vsak svojo knjižico.

Lutkovna igrica Debela repa.

Risanje naslovnice.

 
Družabne igre so učencem vedno všeč. Drugošolec pravi, da mu dajo energijo. Igra Na vse strani se svet gradi je namenjena druženju, medsebojnemu pogovoru in spoznavanju značilnosti poletja, jeseni, zime in pomladi. Vsebuje šestkotnike s slikami, z besedami in s povedmi, ki sodijo v različne letne čase. Učenci so poiskali tiste, ki sodijo v jesen. Ob tem pa so pripovedovali tudi o svojih izkušnjah in opažanjih.

Pouk ob družabnih igrah je zanimiv in prijeten.

 

Minca Gale
oktober 2017

Počitnice so minile

Poletne počitnice so minile. Učenci so radi pripovedovali o tem, kako so jih preživeli. Svoje utrinke s počitnic so tudi likovno prikazali v različnih tehnikah. Najraje so se spominjali doživetij na morju.

.

Šolarki sta prikazali morje v kombinaciji različnih likovnih tehnik.

 

Pričelo se je novo šolsko leto. Na prvi šolski dan smo se preizkusili v šivanju in vezenju. Nekateri učenci so prvič v življenju držali v rokah iglo za šivanje. K sreči je bila plastična, da ni bilo nevarnosti kakšnega vboda v prst. Imela je tudi dovolj veliko uho, da jo je bilo lažje vdeti. Tudi šivanje in vezenje ni tako naporno, kot se je sprva zdelo, vendar je bila za lep izdelek potrebna precejšnja natančnost.

.

Na pripravljene kartonaste mape za učne liste so učenci izvezli sonce, na knjižne kazalke pa začetnice svojega imena.

 

V mesecu septembru so se učenci na prvem kulturnem dnevu spoznali z gledališčem kamišibaj. Vzgojiteljica Tina jim je predstavila zgodbico Mateje Reba z naslovom Čubibubi. Nenavadna živalca Čubibubi je imela nalogo, da mlade živali nauči lepega obnašanja. Razmišljali smo, katere besede so osnova lepega vedenja. Zapisali smo jih na listke.

Po ogledu predstave so učenci iz plastelina in odpadnega materiala oblikovali Čubibubija in ga odnesli domov.

 

Minca Gale
september 2017

25. junij – dan državnosti

Mesec junij z lahkoto povežemo z domačim poimenovanje za ta mesec, ki ga poimenujemo rožnik.  Na polju in travniku so namreč zacvetele in zadehtele tisočere rože. Učenci so barvitost narave v tem prelepem mesecu izražali z različnimi likovnimi tehnikami.

Skupinsko ustvarjanje.

Marija, 4. razred.

 

V prečudovito cvetočem juniju se je pričelo tudi poletje. Zaključilo se je šolsko leto in praznovali smo dan državnosti. Prav temu dnevu smo namenili naš kulturni dan z naslovom Mi smo Slovenija.

Z učenci smo se pogovarjali o pomembnih mejnikih v razvoju samostojne Slovenije. Spoznavali smo državne simbole in njihov pomen ter si ogledali posnetek dviga slovenske zastave pred parlamentom pred 26 leti na rojstni dan naše domovine Republike Slovenije. Reševali smo uganke, zavozlanke in kvize, s pomočjo katerih so učenci bolje spoznali svojo domovino, njene lepote, kulturne znamenitosti, šege in običaje. Vsak učenec si je pobarval slovensko zastavico in jo odnesel domov.

Vse najboljše, Slovenija!
 

Minca Gale
junij 2017

Ptice selivke so se vrnile

Spomladi se ptice selivke vračajo v svoja gnezda. V mesecu maju so jih učenci opazili že kar nekaj in pripovedovali o tem, katere ptice selivke živijo v njihovih krajih. Vsaka je nekaj posebnega. Čudili smo se temu, da so preletele več tisoč kilometrov dolgo pot in priletele točno na isto mesto, od koder so jeseni odletele v tople kraje.

Ela iz 7. razreda je navdušena nad sprehodi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Tam opazuje ptice skozi luknjo v lesenem plotu.

Žiga iz 3. razreda se vsako leto znova razveseli mlade ptičje družine.

 

Žan prihaja iz krajev, kjer domujejo štorklje in nam je povedal svojo zgodbo.
Štorklje v Lenartu

Ko sem vstopil v učilnico, sem zagledal plakat s štorkljo. Spomnil sem se na naše štorklje v Lenartu in na naše križišče, v katerem je postavljena naprava, s katero so v starih časih stiskali vino. Nad to napravo imamo slamnato streho. Za naš kraj pa ni značilno le vino, pač pa tudi štorklje, ki jih je kar precej. Za eno izmed njih, ki si je gnezdo zgradila na žičnatem drogu, smo gnezdo z žerjavom prestavili na varno mesto, ker bi z žičnatega droga lahko padlo. Zdaj je to gnezdo na varnem že več let. V njem se vsako pomlad izvalijo mlade štorklje in jeseni odletijo v tople kraje.
Žan, 7. razred

Vanessa, 6.razred: Štorklji ponoči.

Žan, 7. razred: Štorklja z mladičkom.

Ena izmed ptic selivk, ki je znana predvsem po svojem značilnim oglašanjem »ku-ku«, po katerem je tudi dobila ime, se je tudi že vrnila iz daljne Afrike. Mnogi učenci so jo letos že slišali. Pri glasbeni umetnosti smo se z mlajšimi šolarji naučili pesem Janeza Bitenca z naslovom Kukavica. Skušali so jo tudi narisati. A ker kukavico zelo redko tudi vidimo, je bila ta naloga kar težka.
Med pticami selivkami je najbolj poznana kmečka lastovica. Tretješolec Žiga nam je povedal, da si je na njihovi kmetiji gnezdo naredila kar v hlevu. V vrata so ji izrezali lino, skozi katero lahko nemoteno leta ven in noter, tudi če je hlev zaprt. Tudi letos se je že vrnila iz toplih krajev in jih razveseljuje s svojo prisotnostjo.

Minca Gale
maj 2017

S knjigami skozi april

To je mesec, ko v naših rokah knjige oživijo na prav poseben način. 2. aprila, na rojstni dan Hansa C. Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Poslanica o branju, knjigah in otrocih, ki jo je za to leto napisal ruski pisatelj in pesnik Sergej Mahotin, je meseca aprila obkrožila ves planet. Nas je ta praznik spodbudil k različnim aktivnostim, povezanih s knjigo.

Učenci so radi predstavili vsebino svojih najljubših knjig.

Spoznali pa so tudi nekaj novih.

 

11. aprila sta nas obiskali prijazni pedagoginji iz Muzeja sodobne umetnosti in izvedli delavnico z naslovom Vizualna poezija. Spoznavali smo pesmi Srečka Kosovela. Vsak učenec si je izbral tisto, ki mu je bila najbolj všeč, z ilustracijami posameznih kitic ali verzov pa je oblikoval posebno papirnato instalacijo.

V prijetnem ustvarjalnem vzdušju nam je čas tako hitro minil, da smo skoraj pozabili na kosilo.

.

.

.

V tednu pred veliko nočjo smo si ogledovali in spoznavali knjige, ki opisujejo velikonočne običaje ter izvor in pomen največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Veliko zanimivega smo izvedeli v knjigah dr. Janeza Bogataja in Damjana J. Ovsca. Zanimalo nas je tudi, kako so pripravo na velikonočne praznike in samo veliko noč doživljali znani pisatelji. Že v 17. stoletju je Valvazor opisoval, kako je videti »kranjski« velikonočni žegen. Berta Golob pa nam je v črtici Sami rdeči pirhi zaupala, da je pojedla samo beljak, rumenjaka pa ni marala in ga je zakopala v krtino.

Nismo samo brali in raziskovali, ampak smo tudi sami na različne načine krasili pirhe in iz papirja oblikovali košarice.

Ob tem so učenci pripovedovali, kakšni so velikonočni običaji v njihovih krajih.

 

April je tudi čas za sajenje in sejanje. Posadili smo fižol in opazovali kalitev in rast. Iz knjig o naravoslovju smo izvedeli, kaj semena potrebujejo, da sploh kalijo.

Fižol hitro kali in raste, zato ga je še posebej zanimivo opazovati.

.

 

Minca Gale
april 2017