Imela sem šolo na daljavo

Obiskujem drugi letnik Gimnazije Lava v Celju. Zadnja dva tedna in še malo več sem v šoli manjkala zaradi zdravljenja in poslabšanega imunskega sistema. Dokler sem bila v bolnišnici, sem imela pouk kar v bolniški sobi. Potem pa sem šla domov, v šolo pa nisem smela. Ker je kakršnokoli odsotnost od pouka težko nadomestiti, so mi učitelji ljubljanske bolnišnične šole ponudili šolo na daljavo. Prosila sem jih za pomoč pri predmetih, ki mi v šoli povzročajo največ težav (fizika, matematika, kemija), imela pa sem tudi pouk slovenščine, ker je učno snov težko predelati brez profesorjeve razlage. In smo s poukom na daljavo začeli.
Všeč mi je bil potek. Pouk se je odvijal ena na ena in sem od razlage odnesla več kot pri uri v razredu. Imela sem svoj urnik. Profesorice so mi snov zelo dobro razložile. Sproti sem jim pošiljala snov, ki so jo moji sošolci delali v šoli, ali pa so jo prejele tudi od mojih profesorjev, zato nisem s snovjo nikoli zaostajala. Ker je pouk potekal preko računalnika, se je včasih kaj zapletlo (povezava ali slušalke), a smo vse rešili. Bolnišnični šoli sem hvaležna za vso pomoč, saj res ne vem, kako bi usvajanje nove učne snovi drugače izpeljala. Šola na daljavo je super.

Julija, 2. letnik

Mojca Topić
december 2019

 

Beremo

Jan zelo rad bere, nekatere knjige tudi po dvakrat. Ker ima zelo izbran okus, tak čisto pravi fantovski, je pripravil seznam knjig s kratkimi komentarji, ki jih priporoča za branje.

R. Dahl: Jurijevo čarobno zdravilo
(Jurijeva babica je sitna starka, ki Juriju greni življenje. Zato fant ukrepa. Zelo smešna knjiga, ker se dogajajo neverjetne stvari.)
C. Cowell: Kako izuriti svojega zmaja
C. Cowell: Kako postati gusar
(Če imate radi zmaje in gusarje, napete in smešne dogodivščine, sta to knjigi za vas. Priporočam pa, da najprej preberete Kako izuriti svojega zmaja, ker se zgodbi nadaljujeta.)

Jan pa si je sestavil tudi seznam knjig, ki jih želi prebrati:
R. Dahl: Čarli in tovarna čokolade
C. Cowell: Učimo se zmajščine
S. Pregl: Priročnik za klatenje in Odprava zelenega zmaja

Anja pa se je šele dobro naučila brati in v slikanicah zelo uživa. Tokrat je izbrala slikanico Mala putka&mala lisička (B. Sidjanski) in jo tudi ilustrirala.

Mojca Topić
november 2019

Zvezdoslovje

ali astronomija je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem vesolja in pojavov v njem. Vsak se kdaj zazre v večerno nebo, opazuje zvezde in se sprašuje, kaj je onkraj njih.
Eden prvih znanstvenikov, ki je ugotovil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, je bil v 17. stoletju Galileo Galilei, utemeljitelj heliocentričnega sistema. Zaradi svojih ugotovitev in prepričanj so ga na takratnem cerkvenem sodišču celo obsodili kot krivoverca in blazneža. Moral se je zagovarjati in je vztrajal pri svoji trditvi: »In vendar se vrti!«

Danes seveda vemo, da je Sonce v središču Osončja. Kako je to v okviru naravoslovnega dne raziskala in pojasnila drugošolka Anja, si oglejte v naslednjem posnetku.

 

Raziskovala pa ni samo Anja, temveč je tudi sedmošolec Jan. Med drugim je želel izmeriti razdalje med Zemljo in Luno, zato si je izdelal kar svoj astrolab.

Mojca Topić
oktober 2019

Sončnica

Domovina sončnice je Amerika (Mehika in Peru). Staroselci so jih pridelovali pred prihodom Špancev, ki so jo nato v začetku 16. stoletja pripeljali v Evropo. S sončnicami so najprej krasili vrtove.
Njeno ime v večini jezikov povezujejo s soncem (suncokret, sunflower, sonnenblume), saj so hitro ugotovili, da se obrača proti soncu.
Šele leta 1840 so iz semen sončnic v cesarski Rusiji začeli stiskati olje. Drugod po Evropi pa se je to zgodilo šele konec 19. stoletja. Tudi na Slovenskem. V Sloveniji pridelajo največ sončnic v Prekmurju, na Štajerskem in na Dolenjskem.

Prekmurske sončnice

Sončnica zraste v višino 1‒2 m in ima premer cveta tudi do 60 cm.
Sončnice so pogost motiv raznih umetnin, pojavljajo se v slikarskih in literarnih delih. Najslavnejše slikarsko delo so Van Goghove Sončnice, v Sloveniji pa je poznana pesem Otrok s sončnico, ki jo je napisal Srečko Kosovel.

Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

Sončnic sploh ni težko vzgojiti. Podtaknete seme na sončno jaso, ga zalivate in sončnica zraste. Cveti pa vse od maja do konca avgusta ali celo dlje. Poskusite.

Jan, 7. razred

Sončnica drugošolke Anje

Mojca Topić
september 2019

19. tabor sonca in radosti

Osilnica na Kolpi

In smo se odpravili novim dogodivščinam naproti! Po dolgotrajnem deževju se je le prikazalo  sonce, ki nas je spremljajo ves konec tedna. Na pot smo se odpravili pisana druščina otrok, učiteljic, vzgojiteljica, zdravstveno osebje in starši.

Na poti do Osilnice na Kolpi smo se ustavili v Ribnici, kjer smo si v muzeju, ki je v zelo lepem starem gradu, ogledali zanimivi razstavi Suha roba in Čarovnice. V srednjem veku so imeli na Slovenskem prave čarovniške procese. Tudi v Ribnici.

Potem smo se v Rokodelskem centru preizkusili v lončarstvu in pletarstvu, dveh starih obrteh, ki sta pred leti že skoraj izginili, zdaj pa je zanju ponovno vse večje zanimanje. Ljudje imamo vse raje izdelke iz naravnih materialov in domače obrti.

Muzej v Ribnici je v starem gradu. Ne, to ni čarovnik, to je Nik.

Lončarstvo: polžek na polžka, pa skledica bo.

Pletarstvo: pridni pletarji pletejo košarice za pisanice.

V soboto smo že zgodaj zjutraj začeli z različnimi delavnicami. Dopoldan so malo starejši otroci izdelovali prave čarovniške klobuke, malčki pa so po svoje ustvarjali s prstnimi barvami.

Malčki so si sami pobarvali šotor.

Sobotno popoldne je bilo obarvano športno. Najprej smo se z dvema vodnikoma s kajaki spustili po Kolpi. Izkušnja je bila zabavna, za nekatere tudi mokra. Kolpa pa je bila zelo mrzla.

Za spust po Kolpi je potrebna posebna zaščitna oprema. To ni hec!

Sestra Ana in Jan sta pogumno zaveslala po Kolpi.

Leva, desna, leva, desna.

Pozneje smo svoje veščine preizkusili še na plezalni steni in se preizkusili v lokostrelstvu.

 

Treba je biti spreten in pogumen, je rekel Blaž.

Za zaključek dneva pa smo si pripravili piknik. Naši zdravniki in starši so nam napekli dobrote z žara.

Kot bi mignil, je bila že nedelja. Po pospravljanju sob smo se pomerili v zelo zabavnih, pa vendar zahtevnih starih slovenskih igrah, ki so jih v Osilnici poimenovali igre Petra Klepca. In res smo bili spretni in močni kot Peter Klepec. Spoznali smo, s kakšnimi igrami so se kratkočasili v starih časih.

Velikanske hodulje.

V slogi je moč.

Kot vidite po naših obrazih, smo se utrujeni, zadovoljni in srečni, da smo konec tedna spet skupaj preživeli v naravi in spoznali delček Slovenije, odpravili proti Ljubljani. Komaj čakamo naslednji tabor, ki bo že 20. po vrsti.

Adijo, se vidimo prihodnje leto!

Mojca Topić
junij 2019

Moj zmaj

Prebral sem knjigo pisateljice Cresside Cowell Kako izuriti svojega zmaja? Gledal sem tudi vse tri filme. Priporočam vam ogled filmov, še bolj pa branje knjig, ki so zelo napete in zabavne.

Zmaji so mi tako ali tako ZELO všeč. Zdijo se mi pogumni, mogočni, neustrašni. Brezzobi v knjigi ni ne velik in tudi ne zelo močan, je pa zelo bister in zvit.

Predstavljal sem si, kako bi bilo, če bi imel svojega zmaja in bi ga ukrotil. Bil bi vrste navadni zmaj. Ime bi mu bilo Črna lenoba. Bil bi črn, ne prevelik, seveda bi bruhal ogenj, bil pa bi lenoba, in tudi preveč pogumen ne bi bil. Ampak velikost, lenobo in pogum bi nadomestil z bistroumnostjo, s tem, da bi znal zelo dobro opazovati, in z zelo dobrim spominom. No, in ker bi znal nasprotnika opazovati, bi našel njegove slabosti in zato bi ga brez težav premagal.

Ukazi:

1. Zbudi se že, lenoba!

2. Pridi!

3. Sedi!

4. Nehaj cmokati!

5. Kar pogumno!

6. V napad!

 

Besedilo in ilustraciji: Jan, 6. razred.

Likovna mentorica: Tina Žvab

 

Mojca Topić
maj 2019