Domovina sončnice je Amerika (Mehika in Peru). Staroselci so jih pridelovali pred prihodom Špancev, ki so jo nato v začetku 16. stoletja pripeljali v Evropo. S sončnicami so najprej krasili vrtove.
Njeno ime v večini jezikov povezujejo s soncem (suncokret, sunflower, sonnenblume), saj so hitro ugotovili, da se obrača proti soncu.
Šele leta 1840 so iz semen sončnic v cesarski Rusiji začeli stiskati olje. Drugod po Evropi pa se je to zgodilo šele konec 19. stoletja. Tudi na Slovenskem. V Sloveniji pridelajo največ sončnic v Prekmurju, na Štajerskem in na Dolenjskem.
Prekmurske sončnice
Sončnica zraste v višino 1‒2 m in ima premer cveta tudi do 60 cm.
Sončnice so pogost motiv raznih umetnin, pojavljajo se v slikarskih in literarnih delih. Najslavnejše slikarsko delo so Van Goghove Sončnice, v Sloveniji pa je poznana pesem Otrok s sončnico, ki jo je napisal Srečko Kosovel.
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Sončnic sploh ni težko vzgojiti. Podtaknete seme na sončno jaso, ga zalivate in sončnica zraste. Cveti pa vse od maja do konca avgusta ali celo dlje. Poskusite.
Jan, 7. razred
Sončnica drugošolke Anje
Mojca Topić
september 2019
