Osilnica na Kolpi
In smo se odpravili novim dogodivščinam naproti! Po dolgotrajnem deževju se je le prikazalo sonce, ki nas je spremljajo ves konec tedna. Na pot smo se odpravili pisana druščina otrok, učiteljic, vzgojiteljica, zdravstveno osebje in starši.
Na poti do Osilnice na Kolpi smo se ustavili v Ribnici, kjer smo si v muzeju, ki je v zelo lepem starem gradu, ogledali zanimivi razstavi Suha roba in Čarovnice. V srednjem veku so imeli na Slovenskem prave čarovniške procese. Tudi v Ribnici.
Potem smo se v Rokodelskem centru preizkusili v lončarstvu in pletarstvu, dveh starih obrteh, ki sta pred leti že skoraj izginili, zdaj pa je zanju ponovno vse večje zanimanje. Ljudje imamo vse raje izdelke iz naravnih materialov in domače obrti.
 Muzej v Ribnici je v starem gradu. Ne, to ni čarovnik, to je Nik. |
 Lončarstvo: polžek na polžka, pa skledica bo. |
 Pletarstvo: pridni pletarji pletejo košarice za pisanice. |
V soboto smo že zgodaj zjutraj začeli z različnimi delavnicami. Dopoldan so malo starejši otroci izdelovali prave čarovniške klobuke, malčki pa so po svoje ustvarjali s prstnimi barvami.
 Malčki so si sami pobarvali šotor. |
Sobotno popoldne je bilo obarvano športno. Najprej smo se z dvema vodnikoma s kajaki spustili po Kolpi. Izkušnja je bila zabavna, za nekatere tudi mokra. Kolpa pa je bila zelo mrzla.
Za spust po Kolpi je potrebna posebna zaščitna oprema. To ni hec!
 Sestra Ana in Jan sta pogumno zaveslala po Kolpi. |
 Leva, desna, leva, desna. |
Pozneje smo svoje veščine preizkusili še na plezalni steni in se preizkusili v lokostrelstvu.
 Treba je biti spreten in pogumen, je rekel Blaž. |
Za zaključek dneva pa smo si pripravili piknik. Naši zdravniki in starši so nam napekli dobrote z žara.
Kot bi mignil, je bila že nedelja. Po pospravljanju sob smo se pomerili v zelo zabavnih, pa vendar zahtevnih starih slovenskih igrah, ki so jih v Osilnici poimenovali igre Petra Klepca. In res smo bili spretni in močni kot Peter Klepec. Spoznali smo, s kakšnimi igrami so se kratkočasili v starih časih.
 Velikanske hodulje. |
 V slogi je moč. |
Kot vidite po naših obrazih, smo se utrujeni, zadovoljni in srečni, da smo konec tedna spet skupaj preživeli v naravi in spoznali delček Slovenije, odpravili proti Ljubljani. Komaj čakamo naslednji tabor, ki bo že 20. po vrsti.
 Adijo, se vidimo prihodnje leto! |
Mojca Topić
junij 2019
