Slovenija praznuje

V mesecu juniju praznujemo 30-letnico samostojne države Slovenije. 25. junija leta 1991 so se uresničile želje naših prednikov. Dobili smo svojo državo.
Tudi z našim kulturnim dnem, ki smo ga naslovili Slovenija praznuje in ga izvedli v mesecu juniju, smo počastili ta pomembni praznik, dan državnosti.
Učenci so nam najprej sami povedali, kaj že vedo o Sloveniji. Kaja iz 6. razreda je svoje znanje tudi pisno predstavila.

Kaja, 6. razred: Slovenija je bogata z naravnimi lepotami.

Nadaljevali smo s spoznavanjem kulturno-zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenske države, si ogledali film o osamosvojitvi in spoznavali slovenske simbole. Ob družabni igri po Sloveniji smo se razvedrili in spoznali še veliko novega.

Spoznavanje Slovenije ob družabni igri.

Učenci so razmišljali, kaj bi lahko narisali na razglednico, ki bi jo ob 30-letnici Slovenije poslali svojim sorodnikom ali prijateljem doma ali v tujini. Spomnili so se na naše prečudovite gore, jame, gradove, lepa jezera, zdravilišča, na morje, na številne druge naravne in kulturne zanimivosti ter na državne simbole. Vsak učenec je narisal drugačno razglednico. Luka pa je tudi napisal, kako bi ob tem prazniku predstavil Slovenijo svojim prijateljem iz tujine in predstavitev prevedel v angleščino.

Moja dežela

Slovenija leta 2021 praznuje 30 let samostojnosti, zato bi rad povabil svoje prijatelje iz tujine, da obiščejo našo državo.

Pokazal jim bom veliko čudovitih krajev, od obale do gora, a najprej bi morali obiskati našo prestolnico Ljubljano.

Ljubljana ima približno 500.000 prebivalcev in je polna znamenitosti.

V središču mesta je Tromostovje, blizu katerega je spomenik Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Turisti lahko uživajo v ogledu znamenitosti tudi na reki Ljubljanici z rečnih čolnov oz. ladjic.

Tivoli je ime našega mestnega parka s številnimi vrstami dreves in cvetja. V bližini parka je velik živalski vrt.

Žičnica vas lahko pripelje do gradu nad mestom, do gradu pa je mogoče tudi peš.

Od Ljubljane je le 100 km do jadranske obale, kjer lahko obiščete soline in opazujete pridelavo soli.

Na poti do morja je vredno obiskati Postojnsko jamo. S številnimi kapniki je ena izmed najbolj neverjetnih kraških jam v Evropi. Samo v tej jami živi človeška ribica – proteus.

Ne smem pozabiti omeniti naših alpskih predelov in gorskih jezer, ki so kristalno čista. Blejsko jezero je najlepše med njimi. Sredi Blejskega jezera je otok z majhno cerkvico. V tej cerkvi je zvon želja in z vlečenjem njegove vrvi se vam lahko izpolnijo želje.

Omenil sem le nekaj slovenskih čudovitih krajev. Vljudno vabljeni, da nas obiščete in sami raziščete našo državo.

Luka, 17 let

 

My Country

Slovenia celebrates 30 years of independance in 2021, and I would like to invite my friends from abroad to visit our country.

I would show my friends many beautiful sites from the coast to the mountains, but first they should visit our capital, Ljubljana.

Ljubljana has about 500,000 inhabitants and is filled with interesting sights.

In the center of the city is the Triple bridge, near is the monument of France Prešeren, our greatest poet. Tourists can enjoy the sights along the Ljubljanica River from river boats.

Tivoli is the name of our city park with many kinds of  trees and flowers. There is a big zoo near the park.

A cable car can take you up to the castle above the city, but it is also possible to walk up to the castle.

From Ljubljana it is only 100 km to the Adriatic coast where you can visit salt fields and observe salt production.

On the way to the sea, the Postojna cave is worth a visit. With many stalactites and stalagmites, it is one of the most amazing karst caves in Europe. A human fish (proteus) lives only in this cave.

I should not forget to mention our Alps and mountain lakes which are crystal clear. Lake Bled is the most beautiful of them. In the middle of Lake Bled there is an island with a small church. In this church there is a wishing bell and by pulling its rope, your wishes may be fulfilled.

I only mentioned some of Slovenia beautiful sites. You are kindly invited to visit us and explore our country yourselves.

Luka, 17 years

 

Prav posebej je naše šolarje navdušil virtualni literarno-zgodovinski ogled Ljubljane, na katerega nas je popeljala gospa Mateja Kregar Gliha. Učenci so na njem spoznavali področja slovenskega jezika, slovenske literature in slovenske identitete.

Kulturni dan smo zaključili z reševanjem kviza. Na dan državnosti pa bomo s ponosom izobesili slovensko zastavo.

 

Meta Kerševan in Minca Gale

junij 2021

Kultura

V teh časih, ko nam je veliko stvari dostopnih samo skozi virtualni svet, smo se s Kulturnim duhcem in Domišljijo podali na virtualni ogled Cankarjevega doma, največjega slovenskega hrama kulture. Poglejte si zanimiv videoposnetek še vi.

https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/brki-in-skodelica-kave

Seveda je tretješolka Anja v delavnici izdelala tudi portret največjega slovenskega pisatelja. Brez dvoma ga na portretu prepoznate. Izdajajo ga brki, kajne?

Ker smo radovedni, smo si prebrali še zgodbico Kulturni duhec in Domišljija na simfoničnem koncertu in si za konec ogledali še odlomek z novoletnega koncerta Slovenske filharmonije 2021.

Bili smo navdušeni!

https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/kulturni-duhec-in-domisljija-2

https://www.youtube.com/watch?v=Mbx_Y3ngIkQ

 

Za konec pa smo se vprašali, kaj je kultura.

 

Kultura je, da kulturno jemo za mizo. Kultura je, da pozdravimo. Kultura so tudi knjige in knjižnice. Kultura je koncert.

Anja, 3. razred

Kultura je lepa. Kultura je kulturni dom, kjer lahko gledamo predstave. Kultura so pesmi in zgodbice. S kulturo mi ni dolgčas.

Anže, 2. razred

Kultura je, da si kulturen. To so lepe besede in da znamo lepo pozdraviti. Kultura je Zdravljica in je tudi koncert. Tudi moderna glasba je kultura.

Grega, 5. razred

Kultura je književnost, slikarstvo, glasba … Kultura pa je tudi lepo obnašanje in so prijazne besede.

Jan, 8. razred

Kultura je, da smo prijazni drug do drugega, da se spoštujemo. Kultura je lepa glasba, so lepe zgodbe. Kultura je, da znamo kulturno kaj napisati.

Žan, 1. Letnik

 

Mojca Topić
maj 2021

Jabolčna pita

Pa smo kuharski mojstri spet nazaj.
Mesec maj nam je prinesel obilo šolskega dela in obveznosti. Učili smo se, raziskovali, odgovarjali na ustna ocenjevanja in se potili ob pisnih preverjanjih. Ugotovili smo, da bomo potrebovali še dodatno moč in energijo, zato smo se močno razveselili predloga osmošolca, da bi spekli jabolčno pito. Verjeli smo, da nas bo pita podkrepila in nam vlila novih moči.

Zavihali smo rokave in se lotili dela. Začeli smo s pripravo nadeva. Zanj smo potrebovali:
1 kg jabolk,
80 g sladkorja,
cimet,
limonin sok.
Najprej smo oprali jabolka, jih olupili in narezali na krhlje ter naribali. Naribanim jabolkom smo dodali sladkor, vanilin sladkor, cimet in limonin sok ter vse skupaj dobro premešali. Nadev smo pokrili s folijo in ga postavili v hladilnik.

Priprava nadeva.

Zdaj smo se lotili testa.
Za pripravo testa smo potrebovali:
350 g moke,
½ vrečke pecilnega praška,
120 g sladkorja v prahu,
1 vrečko vaniljinega sladkorja,
150 g masla,
2 rumenjaka,
4 žlice kisle smetane.
Najprej smo moko in pecilni prašek presejali v veliko posodo. V moko smo dodali na majhne koščke narezano zmehčano maslo, sladkor in vanilin sladkor, oba rumenjaka ter kislo smetano. Vse skupaj smo zmešali v testo.

Priprava testa.

Testo smo razdelili na dve enaki polovici. Prvo polovico smo raztegnili čez pekač. Robove smo pustili dvignjene. Iz druge polovice testa smo narezali trakove.

Priprava jabolčne pite.

Prvo plast smo obložili z jabolčnim nadevom. Čez jabolčni nadev smo položili trakove iz testa. Naša jabolčna pita je bila pripravljena za peko.

Priprava jabolčne pite.

Pečico smo ogreli na 160 stopinj, v njej pa pekli pito 45 minut.
Pečena pita je tako dišala, da je iz vseh sob na oddelku privabila otroke in odrasle. Nismo uspeli dočakati, da se pita popolnoma ohladi. Še mlačno smo razrezali na koščke in se z njo vsi skupaj posladkali.

Jabolčna pita.

Bila je odlična in ne boste verjeli, res nam je povrnila moči.
Ne verjamete?
Recept imate, zato zavihajte rokave še vi in si s pito povrnite moči.

Pa dober tek.

Nežka Dakskobler Markoč
maj 2021

Maj – mesec navdiha

Med bivanjem v bolnišnici mlade marsikaj lahko navdihne. Ob igranju družabne igre Brainbox (možganska škatla, kartice o živalih) je petošolec, ki rad piše pesmi, dobil idejo, da napiše pesem o živalih. Poimenoval jo je Živalski vrt.

Živalski vrt

Predstavil vam bom živalski vrt.
Prvi bo na vrsti krt.
Krt po zemlji rije
in nam zganja mnoge vragolije.

Za ogrado je žirafa,
ki nam s šalom maha.
Gospodična res ne mara graha,
obožuje pa piškotke Jaffa.

Ježek Franci se je skril,
se v kepico zavil.
Tjulenj v vodo z repom je udaril
in Francku veliko vode je podaril.

Tiger Žiga pa je zarjovel,
saj tudi on ni bil suh cel.
Lev se slonu je potožil
ter pri tjulnju se pritožil.

Tjulenj se je opravičil
in rekel, da ničesar več ne bo ušpičil,
saj je miroljuben in prijazen,
hotel je biti le opazen.

Anej Lajmiš, 5. r

 

Andraž nam v obliki stripa sporoča dogodivščino prostovoljca Jake.

Mojstrsko mu je uspelo z ilustracijo prikazati občutja glavnega lika.

Metoda Leban Dervišević
maj 2021

Cvetlični maj

V preteklosti so se pri nas uporabljala tako imenovana stara imena za mesece, ki so povezana z dogajanji na poljih, travnikih, v sadovnjakih, vinogradih in gozdovih ter praznikih in običajih. Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven in pomeni bujno pomladno rast ali čas velike trave.

Maj ali veliki traven.

Fran Miklošič je zbral kar dvanajst različnih poimenovanj za ta čudovit mesec: veliki traven, cvetličnjak, svibanj, žoltopušnik, risalček, filipovšček, majnik, rožocvet …
Tako za stara kot za nova imena mesecev velja, da marsikdaj ne poznamo več pomenov, ki se skrivajo v posameznih imenih. Z učenci smo odkrivali pomen posameznih poimenovanj za mesec maj.
Danes uporabljamo latinizirana imena mesecev. Mesec maj je dobil ime po rimski boginji pomladi in rodovitnosti Maji.
Razmišljali smo, kako bi še lahko poimenovali mesec maj. Nastala so naslednja imena: pomladnik, cvetnik, visokotravnik, šmarničnik, dolgodnevnik, svetlobnik, čebelnik, medonosnik …
Tudi čebele so dobile svoj praznik prav v tem mesecu. 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan smo spoznavali medovite cvetlice, ki ponujajo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa osrečujejo s svojo lepoto in vabijo k občudovanju. Semenarna Ljubljana nam je tudi v letošnjem maju poklonila semena medovitih rastlin, da jih bodo učenci lahko doma posejali.

Spoznavanje medovitih cvetlic.

Narava nas v mesecu maju na različne načine vabi, da z njo sodelujemo. Učenci so se naučili, kako lahko naredijo preprost mlinček iz drevesnih vej in ga postavijo v bližnji potoček. Pri tem potrebujejo le nekaj pomoči odraslih. Na poti skozi gozd še vedno lahko opazujemo podlesno vetrnico, navadni jetrnik, pasji zob in druge pomladne gozdne cvetlice.

Naj mlinček veselo klokota.

Meta Kerševan in Minca Gale
maj 2021