Pustni torek

Prilagojenim okoliščinam navkljub smo februarja poleg kulturnega praznika obeležili tudi pust. Na pustni torek so šolarji spoznali slovensko ljudsko pripovedko Kurent.

Kurent (tudi korent) prihaja s Ptuja, kjer se vsako leto odvija največje pustovanje v Sloveniji. Letos pa se je 61. pustni karneval na Ptuju zaradi epidemije odvijal po spletu v obliki arhivskih posnetkov.
Tudi mi smo si ogledali posnetek s kurentovanja prejšnjih let, ki so ga pripravili v oddaji Infodrom .

Šolarji so upodobili kurenta in opisali njegove značilnosti:
»Kurent je oblečen v ovčjo kožo, okrog pasu ima pripete zvonce, iz ust mu moli dolg jezik, na glavi ima masko in rogove, okrašene s pisanimi trakovi, na nogah pa rdeče gamaše. Nekateri imajo tudi ježevko; palico, ki je ovita v ježeve bodice.«

Seveda pa smo se želeli tudi sami našemiti. Vsaj za trenutek smo odložili medicinske maske. Nadeli smo si pustno masko in se prelevili v različne živali. Oglejte si poskočno žabico, ki je ob pesmi Žabe svatbo so imele skakljala znotraj svoje mlake (bolniške sobe).

Nekateri učenci so namesto izdelave maske izbrali izdelavo pajaca iz papirja, vendar to ni bil navaden pajac. Stal je na nosu in to čisto navpično. Uganite, kako mu je to uspelo. Je imel kaj čarobnega skritega v roki?

Na pustni torek norčij ne zmanjka.
Srčno upamo, da so pustne maske letos pregnale ne le zimo, temveč tudi »bodičasti virus«!

 

Metoda Leban Dervišević
februar 2021

Dejavnosti v času korone – ŠE VEČ O BRANJU

Tudi februarja so si naše učenke in dijakinje prosti čas najpogosteje krajšale z branjem.
Zagotovo je bilo branje zanje tokrat še bolj zanimivo in edinstveno doživetje, saj so si izdelale svoje bralne kazalke.

K branju smo tudi vas spodbujali že prejšnji mesec, med drugim tudi s seznamom knjig. Tokrat pa so vam učenke in dijakinje pripravile še kratke predstavitve svojih najljubših knjig. Upamo, da vam bomo na tovrsten način izbiro še nekoliko olajšali, saj vemo, da je na knjižnih policah knjig res veliko.

Mende Nazer in Damiew Lewis: Sužnja
Sužnja je avtobiografija, ki govori o suženjstvu. Je izjemen prikaz temne plati človeštva, ki izkorišča sočloveka in ga ima za manj vrednega. Govori o vseh tegobah in stiskah, ki jih prestaja Mende, ter kako jih odpravimo. Kljub temačnosti teme se zgodba srečno konča, marsikdaj pa ni tako. Knjiga nam odpira vprašanja o enakosti in trgovanju s sužnji.

James Dasher: Labirint
Je fantazijsko-pustolovska knjiga, ki govori o tem, kako okrog trideset mladih fantov poskuša preživeti in pobegniti iz ogromnega labirinta, v katerem so ujeti. Priporočala bi jo, ker ima veliko zanimivih zapletov in je napeto branje vse do konca.

John Green: Lažna mesta
Govori o fantu Quentinu, ki mu je všeč Margo. Neke noči se ta pojavi pred njegovim oknom in se skupaj odpravita v razburljivo noč. Naslednji dan pa Margo izgine in Quentin se s tem ne more sprijazniti, zato se odloči, da jo najde z namigi, ki jih je pustila za sabo.

Andy Weir: Marsovec
Knjiga govori o astronavtu, ki se po nenadni evakuaciji znajde na neposeljenemu planetu. Skozi zgodbo spremljamo njegovo iznajdljivost, vztrajnost in željo po preživetju.

Vinko Möderndorfer: Kit na plaži
Knjiga govori o najstnici Niki, ki je zgovorna, lepa in med sošolci priljubljena. S starši se preseli in zadnji dan osnovne šole konča drugje. Nika pa že dolgo časa varuje skrivnost in si želi, da zanjo ne bi izvedel nihče. Knjigo bi zelo priporočala, ker je zanimiva, hkrati pa tudi poučna. Iz te knjige se lahko veliko naučimo, saj govori o sprejemanju drugačnosti.

Adam Silvera: L’ultimate notte della nostra vita
Knjiga govori o dveh fantih, ki imata samo še en dan življenja. Spoznata se preko aplikacije in se odločita, da bosta skupaj preživela njun zadnji dan.

Devetošolka Tina pa nam je zaupala, da večkrat rada vzame v roke nalivno pero in se preizkusi v pisanju pesmi. Eno izmed teh je delila z nami. Uživajte!

 

ŽELJA
Nekaj je v tebi,
globoko notri skrito,
čutiš nekaj v sebi,
v srcu je zabito.

Nekaj tiho govori,
ti poslušaš glas,
plamen nežen ti gori,
smeji se tvoj obraz.

Tih šepet postaja,
bolj in bolj močan,
kakor pes zalaja,
s srečo obsijan.

Poln glas veselja,
nič več ni zaspan,
to je tiha želja,
ki prišla je na dan.

Tina, 9. razred

Tjaša Zver
februar 2021

Prešernovanje

V pričetku februarja smo izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje.

Najmlajši učenci so ob slikanici O dečku, ki je pisal pesmi, spoznavali življenje Franceta Prešerna. Sledil je pogovor o kulturi in slovenskem kulturnem prazniku.

Kaja je na temo slovenski kulturni praznik izdelala igro spomin.

Učenci so spoznali slovensko himno in njen pomen.

Sličice iz igre spomin smo dopolnjevali z ustreznimi besedami.

Tudi učenci druge in tretje triade so spoznavali pomen kulture in kulturnega praznika ter ga obeležili z likovnim, literarnim, glasbenim in gibalnim ustvarjanjem na temo Franceta Prešerna, njegovega življenja in dela.

 

Marku so v Prešernovih verzih zelo všeč starinske besede.

Naši šolarji so radi pripovedovali o lastnem ustvarjanju na področju kulture.
Osmošolec Marko nam je povedal, da je zelo dejaven na glasbenem področju. Napisal je sestavek o francoskem rogu, ki ga igra že štiri leta.

Francoski rog

Glasba mi je zelo všeč, to pa je razlog, da že sedem let pojem v šolskem zboru.
Pred štirimi leti sem se odločil za igranje na francoskem rogu. Stane 3000 evrov, zato mi je krajevna glasbena šola ponudila svoj inštrument. Bil sem zelo vesel, da staršem ni bilo treba kupiti tako dragega trobila.
Dvakrat ali trikrat na teden sem moral obiskovati teorijo in vaditi rog.
Kmalu sem se pridružil majhnemu orkestru, v katerem moji prijatelji igrajo trobente, flavte, saksofone in klarinete. Pogosto smo bili povabljeni na različne šole, na katerih smo izvajali koncerte za mlado občinstvo.
Trenutno sem hospitaliziran, po nekaj tednih pa se vrnem domov in bom še naprej igral svoj francoski rog.

 

Učenci so spoznali tudi letošnje Prešernove nagrajence. Z glasnim branjem pesmi Ferija Lainščka smo se spomnili tudi na 5. februar, svetovni dan glasnega branja.

Minca Gale in Meta Kerševan
februar 2021

Dejavnosti v času korone

BRANJE

Že prejšnji mesec smo skupaj z učenci na oddelku ugotavljali, da sedanji epidemiološki položaj od nas zahteva veliko prilagajanja in da se je naš način življenja korenito spremenil. Ne le da šola poteka na daljavo, veliko manj je tudi neposrednih stikov in druženja z vrstniki, veliko več časa preživimo doma.

Z učenkami in dijakinjami na oddelku smo se pogovarjale, kako se lahko tudi v teh posebnih razmerah “zamotimo” in preživljamo prosti čas z dejavnostmi, ki nas sproščajo in ob katerih se zabavamo. Dekleta so imela vrsto predlogov, kaj vse se da početi doma, npr.: skrb za domače živali, gledanje filmov, preživljanje časa na telefonu, ohranjanje stikov z vrstniki po socialnih omrežjih, igranje računalniških in družabnih iger, kartanje z družinskimi člani, kuhanje, pomoč pri gospodinjskih opravilih …

Ob pogovoru in naštevanju vseh teh idej pa je bila prva misel vseh deklet – branje. Povedale so, da rade berejo različne zvrsti knjig – kriminalke in grozljivke, biografije, ljubezenske, pustolovske in fantazijske romane, znanstveno fantastiko pa tudi poezijo. Nekatera dekleta so se tudi že preizkusila v pisanju zgodb in pesmi.

Tudi v bolnišnični šoli naše učence in dijake spodbujamo k branju, saj se strinjamo z mnenjem ameriškega pisatelja Lewisa Timberlaka, ki pravi: “Ko se znajdete v težavah, z branjem pozitivnih, spodbudnih besed črpate moč in dobivate pogum za naprej.” Učenci, ki radi in več berejo, za svoje bralne dosežke v bolnišnični šoli prejmejo tudi posebno priznanje, Robinzonovo bralno značko.

Robinzonova bralna značka.

In zakaj ravno branje? Med dekleti se je razvila zelo zanimiva razprava o tem, kaj jim branje pomeni. Nekaj njihovih misli si lahko preberete spodaj.

Zakaj berem?

Da se boste tudi vi lahko sprostili, zamotili ali potopili v svoj domišljijski svet, so dekleta pripravila seznam knjig, ki jih priporočajo v branje. Predlogi so tako raznovrstni, da boste med njimi zagotovo našli takega, ki vas bo pritegnil v magični svet branja.

Seznam knjig.

Dodano vrednost našemu seznamu prinašajo knjige v italijanskem jeziku. Naša osmošolka pravi, da vam ne bo žal, če izberete katero izmed naslednjih knjig. Seveda pa se morate prej naučiti italijanščine.

Seznam knjig v italijanskem jeziku.

Zbrane ideje o branju so že dobile svoje mesto tudi na plakatu, ki so ga dekleta poimenovala kar koronaaktivnosti. Zagotovo se bo na njem v prihodnjih mesecih znašlo še veliko zamisli za sproščeno in dejavno preživljanje prostega časa, tudi če moramo biti večino časa doma ali v bolnišnici.

Plakat.

Tjaša Zver
januar 2021

Čarobne mreže

Umirili smo se, zaprli oči in po belem listu vlekli neprekinjeno črto, tako da je nastala čarobna mreža. Šolarji so se na oddelku prvič srečali s tehniko risanja z zaprtimi očmi, s fraktalnim risanjem.

Časi so za vse nas negotovi in polni skrbi, še posebej pa so v stiski otroci v bolnišnici. Tovrstno risanje jim ponuja mir in varnost. Med barvanjem misli odplavajo, le igra z barvami ostaja in nas pomirja.

Otroci so presenečeni, ko v mreži odkrijejo podobo, ki je niso pričakovali, ko so se lotili risanja.

Tovrstno risanje vsakemu daje občutek uspešnosti in ustvarjalnosti, saj je vsaka risba lepa na svoj način. Fraktalna risba je namenjena zmanjševanju stresa in napetosti, izboljšanju koncentracije, fine motorike, razvijanju ustvarjalnosti, samostojnosti in ustvarjanju pozitivne samopodobe.

Na ogled vam postavljamo naše čarobne mreže.

Portreta in Drevo, ožarjeno s soncem.

Enooki Jure in Žaba na listu.

Muca in Riba piranja.

Jež in Krokodil.

Metoda Leban Dervišević
januar 2021