Avtor: Metoda Leban | Okt 3, 2019 | Marjetice, Oddelki
Prvi športni dan v bolnišnični šoli na URI Soča je bil poln športnih izzivov. V petek, 27. septembra, smo namreč odšli na Olimpijski festival na Kongresni trg v Ljubljani.
V vsej svoji veličastnosti, vendar na igriv način, so se mladim udeležencem festivala predstavile najrazličnejše športne discipline. Bilo jih je 42. Za vsako športno disciplino, ki so jo preizkusili, so udeleženci dobili žig v posebne športne beležke.
Naši mladi športniki, ki jim gibanje vsak dan predstavlja nov izziv, so preizkusili kar nekaj športnih disciplin: met na koš, sankanje, ples, lokostrelstvo, bejzbol, mali nogomet, ples, namizni tenis, kolesarjenje, jadranje, žongliranje …
Sara, Jaka, Matija, Ian, Andrej, Tristan in Melisa so bili nad pestrostjo športnih disciplin navdušeni.
Različne oblike športnih disciplin in zanimive oblike gibanja so odlično vplivale na razpoloženje naših otrok. Utrujenosti, ki se pogosto pojavlja, tokrat ni bilo opaziti.
Cilj dobiti vsaj 25 žigov in osvojiti plišasto maskoto, lisjaka Foksija, je bil za naše mlade udeležence sicer nedosegljiv, vendar so se domov vrnili zadovoljni in polni športnega duha.
Tanja Babnik
september 2019
Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2019 | Marjetice, Oddelki
Iz URI Soča smo se v sredo, 19. junija, z avtobusom odpeljali v Fieso, kjer so nas čakali inštruktorji potapljanja. Pred skokom v morje smo pojedli malico, se preoblekli in prisluhnili predstavitvi potapljanja. Pri predstavitvi nam je inštruktor predstavil dele potapljaške opreme.
Nato smo se s spremljevalci nekateri odšli potapljat, drugi so šli plavat, tretji pa supat (supanje je običajno veslanje stoje). Pri potapljanju so nas inštruktorji učili, kako dihati v vodi in kako plavati pod vodo. Seveda smo na začetku vse to počeli na gladini.
Tisti, ki so supali, so imeli na voljo dva supa (dve deski za supanje). Eden je bil navaden, drugi pa prilagojen za tiste, ki ne morejo uporabljati nog.
Nekateri so uživali v vožnji s pedolinom (čolnom na pedala).
Med kosilom smo bili vsi še pod vtisom naših malih zmag v vodi. Po kosilu smo imeli manjše presenečenje za inštruktorje in oni za nas. Mi smo dobili priznanja za potapljanje, oni pa naše zahvale.
Potem smo morali oditi, saj so nas pričakovali v piranskem akvariju. Pred obiskom akvarija pa smo si privoščili kepico sladoleda.
V akvariju smo občudovali različna morska bitja, med katerimi so bile meduze, morski konjički, morene in še veliko drugih. Nekateri med nami pa so premagovali strah pred morskimi psi. Po ogledu akvarija smo pohiteli na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. Med vožnjo proti URI Soča so nekateri mlajši udeleženci izleta od utrujenosti na avtobusu kar zaspali.
Naj zaključim s tem, da se za tak končni izlet splača delati v šoli in v rehabilitacijskem procesu.
Nejc, 15 let
Bolnišnična šola gre na morje
To je bil moj tretji izlet na morje. Na morju sem plaval in lovil ribe.
Blaž je prinesel ribiške palice, vedro in vabo.
Ko smo pojedli malico, smo šli na ribičijo. Na pomolu v Fiesi mi je uspelo uloviti dve mali ribici, ki sem ju vrgel nazaj v morje.
Ves čas sem mislil, da me bo požrl morski pes. Zato si nisem upal v vodo. Blaž mi je povedal, da so morski psi samo v Italiji in na Madžarskem, tako sem zbral pogum in šel v vodo.
Potapljal se nisem, ker sem se bal, da bi potonil, in skrbelo me je, kdo bi me rešil.
S prijateljico Julio sva jedla piškote in pila sok. Z Blažem sva si delila pico.
Prejeli smo priznanja za plavanje. Našim inštruktorjem potapljanja smo podelili zahvale, ki smo jih sami pripravili.
Pot smo nadaljevali v Piran. Posladkali smo se s sladoledom in obiskali Akvarij Piran. Videl sem morskega psa. Bili so kar štirje. Vseh sem se dotaknil skozi vodo. Bil sem presenečen, da me niso ugriznili v prst. Učiteljico Varjo je velika riba opraskala.
Bilo je veselo, nasmejano. Imel sem se lepo.
Enis, 11 let
ZAHVALA
Zahvaljujemo se mednarodni zvezi za potapljanje invalidov IADH Adriatic, http://www.iahd-adriatic.org/sl/, še posebej Alenki in Branku, da so nam omogočili doživeti izkušnjo potapljanja in delili z nami svoje izkušnje in neprecenljivo znanje, ter potapljaškemu centru Sharky iz Fiese za pomoč pri organizaciji in izvedbi tega dogodka.
Hvala Ninu Batagelju, da je delil z nami svoje izkušnje in nam omogočil vožnjo na svojem supu s sedežem, ki ga je sam skonstruiral.
Hvala podjetju Span Slovenia za pomoč pri organizaciji in izvedbi ekskurzije ter za podarjena sredstva.
Tanja Babnik in Sabina Andlovic
junij 2019
Avtor: Metoda Leban | Jun 9, 2019 | Marjetice, Oddelki
Športno društvo Oviratlon je na Univerzitetnem rehabilitacijskeminštitutu Republike Slovenije – Soča že osmo leto zapored pripravilo mini oviratlon. Otrokom in tudi učencem bolnišnične šole so pri premagovanju ovir pomagali znani Slovenci in Slovenke.
Letos so otrokom na poti čez deset ovir mini oviratlona – poligona pomagali: košarkar Goran Dragić, motokrosist Tim Gajser in njegov oče in trener Bogomir Gajser, pevka Nina Pušlar, pevec in kitarist Jernej Dirnbek – Dimek (skupina Mi2), pevec Rok Ferengja (Rok ‘n’ Band), smučarska tekačica Vesna Fabjan, kajakaš na divjih vodah Nejc Žnidarčič, nekdanja smučarka Špela Pretnar, igralci Reke ljubezni: Tadej Pišek, Vesna Kuzmič, Marinka Štern, Blaž Setnikar, Barbara Žefran in Marijana Brecelj, voditeljici Špela Močnik in Katarina Braniselj, radijski voditelj in DJ Uroš Bitenc.
In kaj se je nekaterim učenkam in učencem bolnišnične šole najbolj vtisnilo v spomin na 8. mini oviratlonu?
Miha in Gogi skupaj premagujeta ovire
… in sledila je napoved: »Na vrsti je naša legenda minioviratlona Miha Brežnjak!« Kar dvignilo me je s klopi. Za svojega pomočnika sem izžrebal Tadeja Piška iz serije Reka ljubezni. Ker pa imam probleme z ravnotežjem, sem dobil še enega pomočnika. Koga pa mislite? Ja, Gogija.
Tadej, Miha in Gogi.
Traktorska guma je bila nova ovira na poti .
Srce je delalo bum bum bum. In smo se podali na poligon. S skupnimi močmi smo premagali vse ovire. Na koncu smo poželi velik aplavz. Oče Tima Gajserja, Bogomir, pa je vsakega tekmovalca po opravljeni nalogi razveselil s Timovim koledarjem. Jaz sem dobil tudi novo Timovo kapo. Malo se lahko považim, kajne?
Sledilo je še skupinsko fotografiranje pa posamezna fotografiranja in kratki klepeti z vsemi znanimi udeleženci.
Udeleženci 8. mini oviratona.
Hvala vsem pomočnikom in organizatorjem minioviratlona, ker ste nam dali energije in krila, s katerimi bomo kljub svojim oviranostim letali do maja 2020. In takrat bomo spet v velikem pričakovanju, tokrat na Pokljuki.
Miha, 18 let
Mini oviratlon 2019
Bil je 22. maj. Na Soči smo imeli mini oviratlon. Ura je bila 15.00 in oviratlon se je začel. Komaj smo čakali, da pokličejo naša imena ter nastopimo z znano osebo. Ko je nastopil kdo, ki sem ga/jo poznala, sem glasno navijala zanj/zanjo, da premaga ovire sredi telovadnice. In čez čas sem bila tudi jaz na vrsti. Ponosno sem stopila naprej in izžrebala sem radijskega voditelja Uroša Bitenca.
Začela sva z veliko gumo, ki sem jo premagala brez težav, sledile so: 0,5 m velik kos lesa, črna soba, majhne ovire in velika previsna gugalnica in vlečenje uteži. Vse sem premagala brez težav.
Bilo je zelo lepo.
Maša, 12 let
Nejc in Marjana
Vesel mini oviratlon
Najbolj mi je bilo všeč, da sem lahko sama izžrebala spremljevalca. Moj spremljevalec skozi ovire je bil kajakaš na divjih vodah Nejc Žnidarčič.
Všeč so mi bile tudi ovire. Gugalnica je bila še posebej zabavna.
Darila so bila krasna. Tudi majica, ki mi bo ostala za spomin, je lepa.
Julija, 8 let
Julija in Nejc.
Mini oviratlon
Na mini oviratlonu sem sodeloval prvič. Pri izzivih sem uspešno sodeloval, saj sem premagal vse ovire. Pomagala sta mi je moj športni pedagog Andraž in igralka iz nadaljevanke Reka ljubezni.
Najbolj me je razveselil Goran Dragić. Dobro se mi je zdelo, da sem ga spoznal. Je res fajn, je »prizemljen« in ima sočutje do invalidov. Še bi ga rad srečal.
Počutil sem se veselega. Večjega izziva na poligonu pa zame ni bilo. Snemanje in fotografiranje mi je bilo všeč.
Dogodek bi ponovil, ker je bilo zelo dobro, da smo se družili.
Kristijan, 17 let
Kristijan na poti do cilja.
Hvala Aniti, Luki in vsem drugim oviratloncem, ki so pripravili že 8. mini oviraton!
Tanja Babnik in Sabina Andlovic
maj 2019
Avtor: Metoda Leban | Maj 10, 2019 | Marjetice, Oddelki
Projekt Spanjanje, v katerega so vključeni URI Soča, bolnišnična šola in podjetja Span d.o.o., poteka že več let.
Ena od oblik sodelovanja so predavanja, ki jih ima enkrat mesečno na URI Soča svetovno znani fotograf Arne Hodalič in navdušujejo odrasle paciente, otroke in njihove starše ter tudi zaposlene na URI Soča.
Razmišljali pa smo tudi, katero dejavnost bi poleg predavanj lahko še ponudili, da bi se vanjo vključili odrasli in otroci in bi spodbujali tudi medgeneracijsko sodelovanje. Želeli smo, da bi bila dejavnost povezana s fotografijo in da bi bila vsebina uporabna v vsakdanjem življenju.
Prišli smo na idejo, da bi izvedli foto delavnico, ki bi se vsebinsko navezovala na zelo pereč problem našega planeta, onesnaževanje okolja s plastiko.
Delavnica je potekala dva dni in je bila vsebinsko in organizacijsko razdeljena v dva sklopa.
Prvi dan delavnic so vodili fotografi Marjan Krebelj, Staša Frank in Marko Vidmar.
V vsaki skupini so fotografi predstavili osnove fotografiranja in kako na ustvarjalen način s telefonom posneti avtoportret, t. i. selfi.
 Nik. |
 Ema. |
Posnetih je bilo kar nekaj fotografij na temo plastike v našem okolju. S pomočjo različnih plastičnih elementov smo oblikovali mandale.
Drugi dan smo se vsi udeleženci delavnic zbrali v predavalnici URI Soča.
Vodje fotografskih delavnic, Marjan, Staša in Marko, so predstavili delo po skupinah, vključno s fotografijami in video posnetki.
Video posnetek delavnice, ki jo je vodil Marjan Krebelj.
Ob zaključku predstavitve je vsak udeleženec delavnice dobil priznanje za sodelovanje.
Po krajšem odmoru je Arne Hodalič v improvizirane studiu predstavil, na kaj moramo biti pozorni pri fotografiranju portreta.
V zaključnem delu je Arne Hodalič predstavil svoj pogled na problem plastike, predvsem embalaže, ki uničuje okolje na našem planetu.
Za izvedbo fotografskih delavnic in za predavanja se zahvaljujemo vsem, še posebna hvala podjetju Span d.o.o., ki je bil sponzor dogodka, in direktorju Ivu Rojcu.
Tanja Babnik
april 2019
Avtor: Metoda Leban | Apr 6, 2019 | Marjetice, Oddelki
 Scarlett Oven, 3. razred. |
Telovadnica na URI Soča je bila v četrtek, 14. marca 2019, polna do zadnjega kotička.
V predprostoru je čakalo 34 mladih olimpijcev s svojimi spremljevalci, da bodo ob zvokih koračnice prišli v telovadnico in se bodo začele težko pričakovane 27. bolnišnične olimpijske igre.
Mladi olimpijci z URI Soča so s ponosom prihajali v telovadnico, saj so to igre, ki so namenjene prav njim. Svoje gibalne spretnosti in zmožnosti bodo preizkušali v vožnji s kolesom ali z vozičkom, v tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in pikadu. Vedeli so, da na igrah niso sami, tekmovali bodo v paru, z mladimi košarkarji z OŠ Ledina, in skupaj z njimi bodo uživali v igri, v zmagi in porazu. Z njimi pa so bili tudi njihovi starši, svojci, vrhunski športniki in drugi gostje iger, ki so jih prišli spodbujat.
Vse je potekalo po protokolu, na katerega so se olimpijci pripravljali kar nekaj časa.
Nastopil je slavnostni trenutek, odprtje igre. Ta čast je pripadala prvemu dobitniku paraolimpijske medalje v metu diska leta 1972, vrhunskemu parašportniku g. Jožetu Okornu.
Učenci OŠ Ledina, z učiteljicama Natalijo Rožnik in Manco Kavčič, so zapeli bolnišnično olimpijsko himno.
»V imenu vseh tekmovalcev in tekmovalk na 27. bolnišničnih olimpijski igrah prisegam, da si bom po svojih močeh prizadevala za dober športni rezultat in za čim boljše športno vzdušje in razpoloženje,« je prebral Nejc.
Ela in Mark pa sta izmenično prebrala prisego fair playa (poštene igre): »Prisegam, da bom igrala in tekmoval v skladu s pravili igre. Da bom spoštoval odločitve trenerjev, sodnikov in organizatorjev, toda le, če niso v nasprotju z načeli fair playa. Da bom sodelovala, ker uživam v športu in vem, da zmaga ni vse. Da se bom primerno obnašal tako ob zmagi kot ob porazu. Da bom sodelovala po svojih najboljših močeh. Da bom ves čas igrala pošteno. Da bom pohvalil dobre poteze igralcev in igro vsakogar, ki ima rad šport.«
Prihod olimpijskega ognja, v Kjarovih rokah. Ogenj je gorel s posebnim plamenom. To je bil vrhunski trenutek. Kjar je dosegel tisto, kar si je neizmerno želel. Da bo lahko sam, brez vozička, nesel olimpijski ogenj. Cilj je bil dosežen. Njegova močna želja, trud, vztrajnost, vaja … vse to se je združilo in uspelo mu je.
Začetek prve discipline: vožnja s kolesom ali z vozičkom.
Tobogan bowling (prilagojeno kegljanje).
Pikado.
Tudi 27. bolnišnične olimpijske igre bodo ostale v naših srcih. Bile so srčne in srečne za vse nas. Naši olimpijci so bili ponosni nase in na svoje športne dosežke. Ta dan je prinesel veliko sreče, zadovoljstva in novih moči za vse nadaljnje življenjske izzive.
Olimpijci iz bolnišnične šole na URI Soča so o igrah razmišljali tako:
Bolnišnične igre so bile zame odlične.
S sotekmovalcem Julijanam sva tekmovala v igri z vozičkom in v igri pikado.
Imel sem se zelo dobro. Vzpodbujali so me brat Nejc, ati in mami.
Ko smo se vračali domov, sem bil zelo vesel.
Zaspal sem zadovoljen.
Jon Conta, 9 let.
Moja in Julijanova vožnja z vozičkom.
Na 27. bolnišničnih olimpijskih igrah sem se počutil veselo.
Ko sem skupaj s svojim sotekmovalcem dobil zlato medaljo, sem bil zelo vesel.
Medaljo bom s ponosom pokazal svojim sošolcem.
Aljaž, 7 let.
Z Amarjem sta bila skupaj najuspešnejša.
Dobil sem medaljo na bolnišničnih olimpijskih igrah. Igra se je imenovala tobogan bowling (prilagojeno kegljanje). V prvem poskusu sem podrl polovico kegljev, v drugem poskusu mi je ostal samo še en kegelj. Bil sem vesel, da sem podrl vse keglje.
Bilal, 8 let.
Tanja Babnik
marec 2019
Avtor: Metoda Leban | Mar 7, 2019 | Marjetice, Oddelki
V sredo popoldan, 20. februarja 2019, so imeli učenci bolnišnične šole na URI Soča dan dejavnosti – športni dan. Telovadnico v URI Soča so napolnili paraolimpijska košarkarska reprezentanca, mladi košarkarji z OŠ Ledina in njihov trener Uroš Jurjevič, ki so tekmovali v NBA JR, organizatorji projekta NBA JR v Sloveniji, slovenski košarkarski reprezentant Luka Rupnik in otroci otroškega oddelka URI Soča ter njihovi starši.
Namen dogodka je bil, da bi mladim košarkarjem z OŠ Ledina, ki trenirajo košarko, in učencem bolnišnične šole na URI Soča predstavili enega najpopularnejših športov, v katerem se lahko preizkusijo športniki z vsemi vrstami invalidnosti, to je s košarko na vozičku.
Naš namen je bil tudi ta, da otroci, ki niso gibalno ovirani, z lastno aktivnostjo igre na vozičku spoznajo, koliko gibalnih spretnosti je potrebno vključiti pri tej obliki košarke, učence bolnišnične šole na URI Soča pa spodbuditi k igranju košarke, gibanju, športu in druženju.
V uvodnem delu je Uroš Jurkovič, trener mladih košarkarjev z OŠ Ledina, predstavil mlado ekipo košarkarjev in sodelovanje z učenci bolnišnične šole v projektu NBA Jr. Košarkarski reprezentant Luka Rupnik pa je predstavil svojo športno pot, občutke ob poškodbi in življenje v Madridu, kjer trenira in igra za španski klub.
Žiga Kobaševič, trener parakošarkarske reprezentance, je predstavil pravila igranja košarke na vozičku in k igri na vozičku povabili najprej Luko Rupnika. Opaziti je bilo, da je imel ta kar nekaj težav tako z upravljanjem vozička kakor tudi pri metih na koš.
Luka se je preizkusil v košarki na vozičku.
Ko so učenci bolnišnične šole videli, kako odlično igro so pokazali parakošarkarji in kakšne težave je igra na vozičku povzročala Luki, so se opogumili in se vključili v igro. Ravno tako so se zelo pogumno in brez zadržkov v igro na vozičku vključili učenci OŠ Ledina. Vsak posameznik je dobil prilagojen voziček za igro košarke. Vsi so igrali, bili so zelo navdušeni in niso čutili nikakršne utrujenosti.
 Učenci bolnišnične šole in učenci OŠ Ledina. |
 Nekatere učence je bilo potrebno opozarjati na pravila igre. |
Za gibalno ovirane učence je bila izkušnja igranja košarke dragocena. Premagali so strah in sebi dokazali, da zmorejo, čeprav dolgo časa niso zmogli gibanja, še posebej pa ne nobene športne dejavnosti. To jim je vlilo moč, upanje in pogum za nadaljnjo rehabilitacijo in šport.
Tanja Babnik
februar 2019
