Avtor: Tina Žvab | Apr 7, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Cvetenje, brstenje, žuborenje, ptičje petje in toplina sončnih žarkov. Vse to nam je prinesel mesec marec. Navdihnil nas je z optimizmom in veseljem. Podobne občutke lahko v nas zbudi izbrana umetnina meseca marca Cvetoče mandljevo drevo. Mandljevo drevo cveti zgodaj spomladi in simbolizira novo življenje. Vincent van Gogh je sliko ustvaril kot darilo svojemu bratu Theu ob rojstvu sina.
Nežni beli cvetovi plešejo v objemu drevesnih vej. Lahkotna belina prinaša pomladno svežino in upanje.
Nebroj odtenkov turkizne barve proseva med vejami in drobnimi cvetovi.
V odtenke turkizne barve se je najprej poglobila učenka Ema. Z zanosom je nanašala barvo na veliko podlago in opazovala, na katerih predelih so odtenki nekoliko svetlejši. Učenka Tjaša je čez nekaj dni analizirala preplet vej in le-te najprej izrisala ter poslikala z osnovno barvo. S flomastri in barvicami je nato vejam dodala še sence in poudarke. Za konec se je z nanosom cvetov poigrala še devetošolka Janja. S kombiniranjem gobice in čopiča ter različnimi pastelnimi odtenki je slikovito upodobila cvetoči del slike.
Končana skupna umetnina je na oddelku potrdila prihod pomladi.
Upanje.
Četudi je van Gogh slikal le zadnjih deset let svojega življenja, je neizbrisno zaznamoval zgodovino likovne umetnosti s svojim posebnim slogom in likovno močnimi stvaritvami. Ob svoji žalostni življenjski zgodbi je v slikanju našel smisel in upanje.
Nizozemski pregovor pravi: »Upanje je hrana ljubezni.«
Upajmo skupaj.
Tina Žvab
marec 2023
Avtor: Tina Žvab | Mar 2, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Ko z učenci na oddelku razmišljamo in sanjarimo o domišljijskih pokrajinah in sanjskih destinacijah, nemalokrat ugotovimo, da nam je lahko zelo lepo tudi doma. Še posebej močno to začutijo tisti učenci, ki morajo v bolniških sobah preživeti več dni, tednov ali celo mesecev. Zdravstveno osebje skupaj z bolnišničnim vrtcem in šolo se trudi bivanje v bolnišnici narediti kar se da prijetno. Včasih nam uspe, da se imajo otroci in mladostniki ne le prijetno, ampak celo lepo. A vedno se na koncu vsi strinjamo, da je najlepše doma.
Z umetninami meseca že vrsto let potujemo po širnem svetu in spoznavamo avtorje z vseh celin. Umetnina meseca februarja pa je nastala ravno doma, v Sloveniji. Nastala je izpod čopiča slovenskega slikarja Matije Jame; nosi naslov Vrbe. Poleg Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena je bil tudi Jama slovenski impresionist. V svojih delih je bil zvest impresionističnim načelom; raziskoval je optično zaznavanje sveta. Predan je bil čutnemu dojemanju narave in študioznemu proučevanju svetlobe.
Minilo je že 150 let od umetnikovega rojstva. Številne njegove slike si lahko ogledamo v stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani, tudi Vrbe najdemo tam.
Skupina grčavih vrb z novimi vejnatimi izrastki se razteza v mirni pokrajini ob potoku.
Učenka Tjaša je ponovno prva pogumno posegla na bel papir in izrisala skico te mirne pokrajine. Z debelim nanosom barvnih madežev se je nato ozadja lotila sedmošolka Maja. Sledil je devetošolec Luka, ki je med konstruiranjem unikatnega lesenega avtomobila utegnil najti čas tudi za sodelovanje pri naši umetnini. Junaško je pograbil čopič in poslikal svoj izbrani del pokrajine. Sliko sta zaključili dve izjemni ustvarjalki. Najprej je petošolka Elizabeta naslikala dve drevesi, nakar je pogumna drugošolka Doroteja sliko dokončala. S svojimi spretnimi prsti in velikim posluhom za barve je zapolnila sliko še z ostalimi drevesi in z nanosom dodatnih barvnih madežev po spodnji polovici slike poskrbela za enotnost celote.
Tudi naša izvedba je bogata v pastoznem nanosu barv in skromna v barvitosti.
Slovenski pregovor pravi: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«
Ta še kako drži. Poizkušajmo se ga spomniti in zavedati tudi takrat, ko smo zgolj doma.
Naj vam bo lepo.
Tina Žvab
februar 2023
Avtor: Tina Žvab | Jan 28, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Zima nas v prvi polovici meseca še ni odela v belo odejo. Potihem smo vsi upali in si želeli vsaj kakšno snežinko. Ob umetnini meseca smo ne glede na vreme zunaj lahko občutili mraz in občudovali zasneženo pokrajino ukrajinskega umetnika Viktorja Zaretskega. Na naše veliko veselje smo v drugi polovici januarja lahko sneg občudovali tudi v živo.
Slika Ukrajinsko dekle s cvetjem prikazuje dekle, odeto v tkanine bogatih cvetličnih vzorcev. Izraz na dekletovem obrazu in barvna paleta ozadja ustvarjata hladno in žalostno vzdušje.
Zaretskega pogosto imenujejo ukrajinski Gustav Klimt. Ustvarjal je v okviru skupine umetnikov v Ukrajini v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Umetniki so s svojo ustvarjalnostjo zavračali načela socialističnega realizma in niso dovolili, da bi njihova umetniška dela (slike, pesmi, igre itd.) služila interesom sovjetskih oblasti. Imenovali so se »šestdesetniki«. Zavzemali so se za razvoj ukrajinskega jezika in kulture kot celote.
Podoba deluje preprosto in kraljevsko hkrati.
Skico tega zahtevnega motiva je z veliko mero vztrajnosti in natančnosti pripravila učenka Tjaša. Z barvnimi nanosi je nato nadaljevala devetošolka Nerma. Najprej se je lotila obraza in cvetličnega ogrinjala. Zasneženo modrino v ozadju je z akvarelnimi barvami naslikala sedmošolka Maja. Nadobuden osmošolec Luka je nato naslikal šopek cvetja. Za slednjega je uporabil debele nanose različnih odtenkov rdeče akrilne barve, ki so ustvarili reliefno in izjemno prepričljivo prostorsko podobo. Dodelal jo je z natančnimi zarisi krožnih oblik s flomastrom. In le še obleka je počakala petošolca Ažbeta in njegovo mamo. Skupaj sta nanesla množico barvnih madežev, ki so ustvarili čisto poseben vzorec.
Ukrajinsko dekle s cvetjem.
Tokratno umetnino je ustvarilo veliko število pridnih rok. Tako fantje kot dekleta so se zelo izkazali in se s svojim trudom poklonili našemu ukrajinskemu dekletu. Počasi in zavzeto smo gradili končni izdelek, kakor bi sledili ukrajinskemu pregovoru: »Če imamo potrpljenje, lahko s čajno žličko izkopljemo vodnjak.«
Obilo potrpljenja in vztrajnosti želimo tudi vam v tednih in mesecih, ki so pred nami.
Tina Žvab
januar 2023
Avtor: Tina Žvab | Dec 17, 2022 | Oddelki, Žogice nogice
Poigravanje s svetlobo, ko na zemljo pade noč, je tradicija decembrskih večerov v pričakovanju izteka leta. Lučke mnogoterih barv in oblik krasijo mesta in domove širom sveta. Z decembrsko umetnino meseca smo odpotovali daleč, na drug konec sveta, v Indijo. Sodobna avtorica Bharti Kher sicer živi in dela v Veliki Britaniji, v svoje slike in skulpture pa vključuje indijski simbol, bindi. Gre za značilen okrasek, rdeč krogec, ki ga pripadniki številnih vzhodnih kultur nosijo na sredi čela, med obrvmi, kot simbol globoke zavesti ali tretjega očesa.
Koncentrični krogi intenzivnih barv poudarjajo eden drugega in naš pogled vodijo v skrivnostno globino na sredini.
Ob ustvarjanju okraskov, voščilnic in drobnih darilc smo uspeli najti čas tudi za izdelavo reprodukcije. Srednješolka Neli je izračunala in zastavila velikost ozadja ter izrisala posamezne kroge. Nekatere izmed njih smo izrezali iz barvnega papirja, druge pa obarvali z intenzivnimi voščenimi barvicami ali akrilnimi barvami. Pri barvanju in sestavljanju končne podobe je najbolj zavzeto sodelovala osmošolka Amina. Ob očetovi podpori in natančnem opazovanju izvirne umetnine je nato barvne plasti postavila v ustrezno zaporedje in jih zlepila skupaj.
Sijoči krogi so še dodatno okrasili prostor pred učilnico.
Ob koncu leta seveda nismo pozabili na naše skrbno zdravstveno osebje oddelka, ki smo ga tudi tokrat s hvaležnostjo za ves njihov trud obdarili s koledarjem naših umetnin.
Koledar umetnin 2023
Namesto tradicionalnih voščil in želja pa za konec delimo z vami še indijski pregovor, ki pravi takole: »Ogenj, ki živi v lesu, se ne vidi, dokler se ne razgori.«
Pazite na tople plamenčke v sebi in jih uporabite za deljenje topline s tistimi, ki jim je hladno.
Tina Žvab
december 2022
Avtor: Tina Žvab | Dec 8, 2022 | Oddelki, Žogice nogice
Od vseh mesecev v letu je november tisti, ki je najbolj tih in počasen. Ponuja prostor za razmisleke in premisleke vseh vrst. Na oddelku smo premišljevali ob zamišljenem kosmatincu po imenu Sam.
V petdesetih letih 20. stoletja, dolgo preden je zaslovel kot pionir pop arta, se je Andy Warhol preživljal kot ilustrator otroških knjig. Skupaj z mamo Julijo sta živela z množico mačk in med drugim ustvarila umetniško knjigo s pomenljivim naslovom 25 mačk po imenu Sam in ena modra muca. Knjiga je vsebovala 16 ilustracij mačk in kaligrafskih zapisov.
Eno izmed njih smo pričeli proučevati takoj po krompirjevih počitnicah.
Mačka, ki zamišljeno čaka na nekoga. Mogoče prijateljico ali miško?
Učenka Tjaša se je z očetovo pomočjo lotila skice s svinčnikom. Precej radiranja in prestavljanja je bilo potrebno, preden sta bila zadovoljna. Tako je skica počakala nekaj dni, dokler se nam na oddelku ni pridružil sedmošolec Val, ki je črte svinčnika poudaril s črnim pisalom. Risbo je z zelenimi odtenki vodenih barv obogatila šestošolka Dhurata in naš mačkon je bil končan. Učenec Rok je dodal le še napis Sam.
Tudi naš Sam nekoga čaka in ob tem globoko premišljuje.
Andy Warhol je nekoč zapisal: “Ni pomembno, kako počasi greš, glavno je, da se ne ustaviš.”
November nas je resda malce upočasnil in s številnimi šolskimi izzivi tudi utrudil, a ustavil nas ni. To je tisto, kar šteje! Počasi se je iztekel in nam prinesel nov mesec, mesec praznovanj, lučk, radosti in družinske bližine.
Užijmo ga v vsej njegovi čarobnosti!
Tina Žvab
november 2022
Avtor: Tina Žvab | Nov 15, 2022 | Oddelki, Žogice nogice
V mesecu oktobru smo preko projekta Umetnina meseca z domišljijo odpotovali v daljno Afriko. Spoznavali smo sodobno likovno govorico umetnika po imenu George Lilanga. Slikar prihaja z visokih sušnih planot Tanzanije, kjer se nahaja veliko kulturno središče etnične skupine Makonde. Slika z naslovom Marafiki nas je očarala z barvitostjo in igrivimi podobami.
Veselo, navihano in pisano afriško rajanje ima komaj dovolj prostora znotraj okvirjev slike.
Četudi je bil izziv za izdelavo tokratne reprodukcije precejšen, se je ravno ob njem ideja projekta Umetnine meseca uresničila v vsem svojem sijaju. Že od vsega začetka je bilo zaželeno, da bi občasno pri ustvarjanju slik poleg otrok in mladostnikov delček prispevali tudi starši ali zdravstveno osebje. Tu in tam so za čopič poprijeli nekateri starši, a tokrat nam je uspelo še več. Po začetni skici, ki jo je prispeval šestošolec Patrik, so odprta vrata učilnice najprej privabila psihologa Davida, ki je z navdušenjem prispeval k delčku ozadja. Čopiča sta nato pogumno prevzeli sestri Natalija in Terezija, ki sta prav tako dodali vsaka svoj kamenček v mozaik barvnih ploskev. Izjemno delo in velik prispevek k celoti pa sta s posebno vnemo in natančnostjo prispevali še sestra Renata in sestra Saša. Pravo veselje jih je bilo vse skupaj opazovati pri ustvarjanju. Za njihov prispevek smo jim resnično hvaležni.
Tako je ob koncu meseca umetnina prišla v roke učenki Tjaši, ki je skupaj z očetom opravila le še zaključno fazo dela. Z natančnim opazovanjem in vztrajnim nanašanjem zadnjih plasti barv sta zaključila našo afriško mojstrovino. Trudili smo se slediti prav vsaki Lilangovi potezi, le pri podpisu, ki ga je čisto na koncu dodala petošolka Sara, smo si zasluženo dovolili drugačen podpis; podpis z imenom našega oddelka.
Sliko smo razstavili pred vhodom v učilnico, vi pa jo lahko občudujete na fotografiji spodaj.
Brez izjemnega prispevka zdravstvenega osebja nam ne bi uspelo. Hvala.
Po naključju ali ne, uresničili smo afriški pregovor:
»Če želite biti hitri, pojdite sami. Če želite priti daleč, pojdite skupaj.«
Naj tudi vam ta misel vlije pogum za morebitne težke poti, ki so pred vami. Pojdite skupaj!
Tina Žvab
oktober 2022
