Avtor: Tina Žvab | Maj 3, 2022 | Oddelki, Žogice nogice
Na sredini ptič, ki zamišljeno zre na levo stran. Obdan z listjem in plodovi divje češnje je našel svoj prostor pod soncem.
Mesec april nam je prinesel precej sonca in v naravi smo lahko občudovali bujno cvetenje dreves vseh vrst, tudi češenj. Češnjevo drevo, ki ga je naslikal kitajski umetnik Zhang Daqian, nežno prepleta svoje veje po belem ozadju slike. Njegovi rdeči sadeži vabljivo kličejo k pojedini.
Podoba deluje umirjeno in lahkotno.
Slika je nastala v sredini 20. stoletja, v času, ko so v Evropi umetniki razvijali številne sodobne pristope k slikarstvu. Na Kitajskem pa so še vedno nastajale tradicionalne slike.
Učenka Tjaša je kot ljubiteljica ptic prva pristopila k delu. Skupaj z očetom je umestila preplet vej s podobo ptiča na večji papir. Sedmošolec Blaž je, prav tako skupaj s svojim očetom, skici dodal še nekaj podrobnosti. Pretanjeno barvanje naše reprodukcije je z mamico izvedla petošolka Tinkara. Zadnje podrobnosti pa je samostojno dodala osmošolka Nerma.
Naš zamišljen ptič na češnjevi veji.
Z vsakim mesecem se počasi vračamo k prvotni podobi projekta Umetnina meseca. Izjemno nas veseli, da spet številčneje sodelujejo tako učenci kot starši in veliko ustvarjalnih rok vsakič znova ustvarja čudovito celoto.
Star kitajski pregovor pravi: »Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti«. Le želimo si lahko, da bi Umetnina meseca uspešno cvetela še mnogo let. Njena semena v Bolnišnični šoli pridno sejemo vsak dan.
Tina Žvab
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Oddelki, Polžki
V steklenici je 750 ml pomarančnega sirupa.
Z razredčenim pomarančnim sirupom, oranžado, lahko napolnimo petnajst kozarcev po 250 ml.
Koliko vode potrebujemo, da naredimo 10 litrov oranžade?
Irena Nemanič
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Čebelice, Oddelki
Drevesa so v mesecu aprilu ozelenela. Tako kot mestni drevoredi in parki se tudi gozdovi odevajo v sveže zeleno barvo. Opominjajo nas, da je narava povsod okoli nas. Človek pa pogosto vanjo nasilno posega in jo uničuje.
Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, smo se pogovarjali o pomenu varovanja narave in iskali načine, kaj lahko vsak izmed nas stori, da bi pripomogel k ohranjanju planeta.
Mladi se vedno bolj zavedajo pomena varovanja našega planeta in odvisnosti človeka od narave. Prihodnost človeštva je odvisna prav od skrbi za naravo.
Gozdovi so v svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Krčenje gozdov je najbolj pereč problem v državah tretjega sveta.
Zakaj pravimo, da so drevesa pljuča planeta?
Fotografija prikazuje podobnost med človekovimi pljuči in drevesom.
.
Ljudje vdihujemo tisto, kar izdihujejo rastline in drevesa, rastline in drevesa pa vdihujejo tisto, kar izdihujemo ljudje. Vse živo je med seboj povezano.
Tudi Bor je ljubitelj narave, še posebej prijetno se počuti v gozdu. Postavil se je v vlogo hrasta in nam povedal naslednjo zgodbo.
Jaz sem hrast
Dober dan, naj se vam predstavim.
Kličejo me Cene. Star sem 120 let in živim na robu pragozda blizu Kočevja. Opisal vam bom, kako se imamo v gozdu in kaj se v njem dogaja.
Pa začnimo s pomladjo. Spomladi se drevesa pripravljamo na jesen in zimo. Iz zemlje s koreninami nabiramo hranilne snovi in naredimo liste. Kot veste, rastline proizvajamo kisik s pomočjo fotosinteze. To je naše najpomembnejše delo. Poleti pa imamo tudi čas, da se pogovarjamo s prijatelji. Priredimo tudi piknik, kjer plešemo v vetru in se dobro najemo.
No, pa smo že pri jeseni. Takrat spustimo vse liste in začnemo spati. Pozimi se je zgodil en strašen dogodek. V gozd je prišel Bor. Ne drevo, ampak človek po imenu Bor. Začel je žagati vse moje prijatelje. Samo mene je pustil pri miru. Spomladi je Bor naredil veliko polje in nanj posadil koruzo. Sedaj imam še več prijateljev, ampak to niso tisti pravi, stari prijatelji. Koruzo bodo jeseni pobrali in pozimi bom sam.
Prosim, ne sekajte več gozdov!
Bor
Hrast
Metoda Leban Dervišević
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://pomorskimuzej.si/en/galleries/giuseppe-tartini-memorial-room
Letošnje leto mineva 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija v Piranu, zato je vlada razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto.
Razglasitev Tartinijevega leta je namenjena razvoju glasbene ustvarjalnosti, raziskovanju in glasbenemu izobraževanju.
Tartini, italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike, se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva.
Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prvo znanje, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.
https://www.ita-slo.eu/en/all-news/news/discover-tartini-online
Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, redno pa si je dopisoval s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.
Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag.
http://zgodovina.si/v-piranu-se-je-rodil-giuseppe-tartini/
Vir: https://www.regionalobala.si/novica/leto-2022-bo-tartinijevo-leto-kaj-to-pomeni-
Andreja Čušin Gostiša
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 29, 2022 | Levčki, Oddelki
V mesecu aprilu so v bolnišnici potekale športne igre.
Po spletu nas je obiskal Cene Prevc, s katerim so učenke in dijakinje naredile tudi intervju.
Pred začetkom iger smo se pogovorili o pravilih in poštenem igranju. Da bodo igrali pošteno, so udeleženci iger podpisali v posebni izjavi.
Cene Prevc
Pričeli smo s tobogan bowlingom (prilagojenim kegljanjem), kjer spustiš žogo skozi cev in poskušaš podreti čim več kegljev.
Tobogan bowling
Sledil je pikado, kjer so se igralci preizkusili v metu v tarčo. Zadnja igra pa se je imenovala »prva pomoč«. Udeleženci so si morali nadeti stetoskop in zdravniško haljo, iti iskat medvedka na drugo stran in na koncu pozvoniti.
Ko niso tekmovali, so učenci in dijaki ves čas bučno navijali.
April pa je bil tudi velikonočno obarvan. Za stare starše, sorojence in prijatelje so učenci iz gline izdelovali velikonočna jajčka, ki smo jih pobarvali in okrasili.
Velikonočni izdelki
Imeli smo tudi koncert, na katerem so imele nekatere učenke vlogo napovedovalk, druge pa so zapele svoje najljubše pesmi. Prosti čas smo si popestrili tudi z igranjem na ukulele in klaviature (sintesajzer).
Ker je bil 22. 4 svetovni dan Zemlje, smo se pogovarjali, kako lahko bolje skrbimo za naš prečudovit planet. Govorili smo o pomenu čebel in s čim jim lahko pomagamo. Sledil je kritičen razmislek o rabi herbicidov in pesticidov ter s čim jih lahko nadomestimo. Dekleta so imela veliko trajnostnih rešitev, med drugim so predlagale izmenjavo oblačil s prijateljicami in nakup oblačil iz trgovin z rabljenimi oblačili. Pogovarjali smo se tudi o obnovljivih in neobnovljivih virih energije.
Čebelarstvo
Monika Godec
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 12, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Naša Bolnišnična šola letos praznuje, šteje namreč častitljivih 70 let. V teh letih so jo obiskovali številni šolarji in šolarke iz vseh koncev Slovenije. Marsikomu se je vtisnila v trajen spomin. Med njimi je tudi devetošolec Jan, ki je učenec Bolnišnične šole od 1. razreda. Prvi razred je celo zelo uspešno zaključil v Bolnišnični šoli. In Jan je naredil primerjavo, kako se je v devetih letih ta naša stara dama spreminjala.
NEKOČ:
– Velike skupine učencev iz različnih razredov. To je bilo super, ker smo lahko med seboj klepetali, se hecali in si tudi pomagali.
– V Bolnišnični šoli smo bili zelo dolgo časa, ker smo bili tudi v bolnišnici na zdravljenju dolgo. To mi niti ni bilo všeč.
– Imeli smo velike prireditve (proslave, olimpijske igre). Tega zdaj na žalost ni več, mogoče je kriva tudi korona.
– Velikokrat smo šli na izlete, oglede muzejev … To je bilo super! Mislim, da bomo to še kdaj šli, ko bo konec pandemije.
DANES:
– Pouk imamo individualno, kar je tudi super, ker imaš učiteljice samo zase in se veliko naučiš. In z njimi klepetaš.
– V bolnišnici zdaj nismo več zelo dolgo, razen izjemoma. Velikokrat se moramo zdraviti doma, takrat pa imamo lahko pouk z bolnišničnimi učiteljicami na daljavo. Kar je pa tudi super in tega včasih ni bilo.
Ja, časi se spreminjajo. Nekaj je boljše in lepše, nekaj pa tudi slabše.
In še … na teh fotografijah sem jaz v 1. in 6. razredu.
Jan, 9. razred
Anja in Jan pa sta 70-letni dami izdelala tudi vsak svojo prikupno in zelo pomenljivo voščilnico.
.
.
Mojca Topić
marec 2022
